APDEJT.si

Nekdanji poveljnik Nata, Wesley Klark, je med pričanjem pred Specializiranimi sveti Kosova v Haagu izjavil, da ni imel dokazov, da bi OVK izgnala 170.000 Srbov s Kosova ali da bi bila odgovorna za aretacije in pridržanja civilistov. Ponovil je tudi, da se je s Hashimom Thaçijem sestal le enkrat ali dvakrat med bombardiranjem.

Koordinacijski odbor združenj veteranov nekdanje OVK je sporočil, da so bile izvedene vse potrebne priprave za protest v Strasbourgu zaradi sojenja pred Specialnim sodiščem v Haagu proti nekdanjim visokim častnikom nekdanje OVK.

Predsednik Vrhovnega sodišča je sodeloval na srečanju Mreže predsednikov vrhovnih sodišč Evropske unije v Haagu. Razpravljali so o vladavini prava in izzivih sodobnega pravosodja. Srečanja so se udeležili tudi predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice in predstavniki mednarodnih pravosodnih institucij. Razpravljali so o prispevku mednarodnih in nacionalnih sodišč k vladavini prava. Potekala je tudi generalna skupščina, na kateri so obravnavali prihodnje sodelovanje in prioritete Mreže.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je v Nacionalnem dnevniku na televiziji Pink spregovoril o nepooblaščenem snemanju svojega pogovora z Dijano Hrkalović, pri čemer je poudaril, da jo bo kljub vsemu zaščitil kot državljanko Srbije. Izjavil je tudi, da je osebno poklical Hrkalovićevo. Poleg tega se je Vučić dotaknil političnih tem, vključno z blokadami in prihajajočimi volitvami, ter komentiral prodajo zgradbe Maršalata Američanom.

Nekdanji ameriški ambasador Christopher Hill je na sojenju voditeljem OVK v Haagu pričal o pregovorih v Rambouilletu in razkril, da je Hashim Thaçi zavračal sporazum, ker se je bal za svoje življenje. Hill je tudi dejal, da je ameriški ambasador Gelbard OVK označeval za teroriste.

Nizozemsko sodišče je odločilo, da nizozemska država ni dolžna sprejeti dodatnih ukrepov proti Izraelu glede razmer v Gazi in sporne politike naseljevanja. S tem je zavrnilo pritožbo aktivistov.

Nekdanji poveljnik sil Nata v Evropi, Vesli Klark, bo nastopil kot priča obrambe na sojenju nekdanjim voditeljem OVK, ki so obtoženi vojnih zločinov pred Specializiranim sodiščem v Haagu. Mediji v Prištini poročajo, da bo Klark zadnja priča obrambe Hašima Tačija. Klark je bil na čelu Natovih sil v Evropi med agresijo te zveze na takratno Zvezno republiko Jugoslavijo leta 1999.

Mednarodno sodišče (ICJ) je odločilo, da je Izrael dolžan olajšati dostavo pomoči v Gazo in zagotoviti osnovne življenjske potrebščine Palestincem. Sodišče je poudarilo, da mora Izrael omogočiti delovanje nepristranskim humanitarnim organizacijam, kot je Rdeči križ, in pomoč tretjim državam. Pakistan je obsodil obnovljene izraelske napade v Gazi in pozval mednarodno skupnost k ukrepanju.

Poljska je zagrozila z aretacijo Vladimirja Putina, če bi njegov zrakoplov preletel poljski zračni prostor na poti v Budimpešto na srečanje z Donaldom Trumpom. Rusija je na to odgovorila z obtožbami, da je Poljska pripravljena izvesti teroristična dejanja.

Evropske države in Ukrajina so pripravljale mirovni načrt v 12 točkah, ki predvideva konec vojne ob trenutnih bojnih črtah. Donald Trump naj bi med pogovori prejšnji teden pritiskal na Volodimirja Zelenskega, da bi za mir prepustil regijo Donbas Rusiji.

Moskva je obtožila EU, da poskuša sabotirati srečanje med Putinom in Trumpom z zaostrovanjem konflikta v Ukrajini. Kremelj je poudaril, da pred vrhom v Budimpešti ostajajo številna odprta vprašanja, datum pa še ni določen. Trump je pozval k takojšnji ustavitvi spopadov med Rusijo in Ukrajino ter spodbudil pogovore o spornih ozemljih. Prav tako naj bi Trump zahteval predajo celotnega Donbasa Putinu.

Svet Evropske unije je sprejel odločitev o prepovedi tranzita ruskega plina skozi EU v tretje države, ki bo začela veljati 1. januarja 2026. Prepoved vključuje tudi uvoz ruskega plina v države EU. Srbski uradniki so izrazili zaskrbljenost, saj menijo, da bo ta odločitev katastrofalna za Srbijo.

Napovedano srečanje med ameriškim državnim sekretarjem Markom Rubiem in ruskim ministrom Sergejem Lavrovom je bilo odpovedano. Bela hiša je sporočila, da v bližnji prihodnosti ne načrtujejo srečanja med predsednikoma Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom. Poročajo tudi, da poteka priprava predloga z 12 točkami za končanje vojne v Ukrajini, ki bi ga nadzoroval mirovni odbor pod vodstvom Donalda Trumpa.

Načrtovano srečanje med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom v Budimpešti je sprožilo razprave o potovalnih načrtih ruskega predsednika, saj mu prepoved preleta nad državami članicami EU otežuje pot. Analitiki predvidevajo možne poti preko Črnega morja, Turčije, Črne Gore in Srbije. Izbira Budimpešte kot prizorišča srečanja je razumljena kot izziv Mednarodnemu kazenskemu sodišču in mednarodnemu pravu. Madžarski premier Viktor Orban je izrazil zadovoljstvo, da ni odgovoren za Putinove potovalne načrte, vendar je poudaril, da bi moral obstajati logičen razlog za Putinov prihod.

Sedemnajstletni Nizozemec naj bi po navedbah nizozemskega državnega tožilstva sodeloval s hekersko skupino, povezano z rusko vlado, in kartiral omrežja Wi-Fi v Haagu. Oče dečka poroča, da se njegov sin zaradi obtožb sooča s težkimi duševnimi težavami in da 'mu ne gre dobro'. Primer je sprožil zaskrbljenost glede prihodnosti mladeniča.

Mariji Vasić, Lazarju Diniću in Ladu Jovoviću, novosadskim aktivistom, ki so bili obtoženi priprave državnega udara pred protestom v Beogradu 15. marca, je bil ukinjen hišni pripor. Od maja so bili v hišnem priporu, kar je potrdil njihov odvetnik Željko Kočić. Po sedmih mesecih so aktivisti izrazili olajšanje, da lahko ponovno svobodno hodijo po ulicah.

V Tirani je potekal protest v podporo nekdanjim voditeljem Osvobodilne vojske Kosova (OVK), ki jim sodijo v Haagu zaradi vojnih zločinov. Iz Prištine so bili organizirani štirje avtobusi s protestniki. Husni Gucati, predsednik organizacije veteranov OVK, je izjavil, da protest ni političen.

Ursulo von der Leyen je na letališču v Prištini pričakala Donika Gërvalla, ministrica za zunanje zadeve. Med srečanjem z Vjoso Osmani je Osmani izpostavila, da bi Kosovu morali odpraviti nepravične ukrepe in mu podeliti status kandidatke za vstop v EU. Von der Leyen je po srečanjih na Kosovu objavila tri sporočila na X (prej Twitter).

Specializirana veća v Haagu so podaljšala pripor nekdanjemu predsedniku Kosova, Hašimu Tačiju, ki je obtožen vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti. Tači je skupaj s Kadrijem Veseljijem, Redžepom Seljimijem in Jakupom Krasnićijem obtožen v predmetu, ki ga obravnavajo specializirana veća.

Albanski premier Edi Rama je pozval albanske državljane iz Albanije, Kosova, Severne Makedonije in diasporo, da se udeležijo protesta v Tirani, ki bo namenjen podpori nekdanjim voditeljem Osvobodilne vojske Kosova (OVK). Protest naj bi potekal v petek ob 17. uri.

Mednarodno kazensko sodišče je obsodilo Alija Muhammada Alija Abd-Al-Rahmana, nekdanjega voditelja milice Janjaweed, zaradi njegove vloge v zločinih, ki so bili storjeni v Darfurju pred več kot 20 leti. Sodišče v Haagu mu je izreklo 27 obsodb za vojne zločine in zločine proti človečnosti. To je prva obsodba, ki jo je to sodišče izreklo za zločine v sudanski regiji Darfur v 2000-ih.

Po smrtonosnem napadu na sinagogo v Manchestru je britanska policija pozvala organizatorje, naj odpovedo propalestinski protest v Londonu. V Italiji so se protestniki zbrali na ulicah zaradi zavračanja premierke Meloni, da bi brezpogojno priznala palestinsko državo.

Izraelska vojska je prestregla zadnjo ladjo flotile, ki je poskušala prebiti izraelsko blokado Gaze. Po svetu so izbruhnili protesti, tudi v Nigeriji, kjer so muslimani protestirali proti izraelskemu napadu na flotilo Global Samud. V Nikoziji so potekali protesti pred predsedniško palačo in zunanjim ministrstvom. Britanska vlada je izkoristila umore v sinagogi v Manchestru za napad na protestnike proti genocidu. Trump je Hamasu postavil rok do nedelje zvečer, da sprejme njegov mirovni načrt za Gazo, sicer grozi z ostrimi posledicami. V Italiji je potekala splošna stavka, na kateri se je zbralo več kot dva milijona ljudi v podporo prebivalcem Gaze. Grčija je protestirala zaradi izjav izraelskega ministra, ki je pozval k aretaciji aktivistov, grška delegacija pa je obiskala priprte Grke iz flotile.

Po izraelskem napadu na Globalno flotiljo Sumud so izbruhnili protesti v Južni Afriki, kjer so potekali predvsem v zdravstvenih ustanovah. V Italiji so sindikati napovedali splošno stavko, študentski protesti pa so zajeli večja univerzitetna središča. Protesti so potekali tudi v Karačiju, kjer so zahtevali izpust aktivistov flotilje in pozivali k nacionalnim protestom.

Organizacija veteranov UÇK je za 17. oktober na trgu Skenderbej v Tirani napovedala protest v podporo nekdanjim voditeljem UÇK, ki jim sodijo v Haagu. Protest naj bi bil odziv na domnevne krivice, ki se dogajajo nekdanjim voditeljem UÇK. Organizatorji so poudarili, da je njihov moto "UÇK".

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je v New Yorku sporočil, da je Mehanizem v Haagu odobril predčasno izpustitev generala Nebojše Pavkovića zaradi njegovega slabega zdravstvenega stanja. Vučić je razkril, da je vlada Srbije na njegovo pobudo poslala prošnjo Mehanizmu, ki je bila sprejeta.

V izraelskih napadih na območje Gaze je bilo ubitih najmanj 30 ljudi, vključno z 11 civilisti, ki so umrli v napadu na družinsko hišo v osrednjem delu Gaze, natančneje v az-Zawaydi. Globalna flota Sumud kljub napadom nadaljuje pot, da bi prekinila izraelsko obleganje Gaze. Cilj napadov so bili tudi begunski tabor Bureij in soseska Tal al-Hawa v Gazi.

V Haagu so izbruhnili nasilni protesti proti azilni politiki, ki so se sprevrgli v spopade s policijo. Policijski sindikat ACP poziva k boljši opremi za policijo za obvladovanje izgredov. Sodišče je izreklo prve kazni v povezavi z izgredi. Zaradi groženj županu je Amersfoort opustil načrte za azilni center. V Noordwijku so bile uporabljene dimne bombe.

V Gujaratu so aretirali 17 ljudi in obtožili več kot 80 drugih zaradi vandalizma na policijski postaji v Godhri med protesti zaradi napisov 'I Love Muhammad'. Moške so vklenjene in poškodovane javno poniževali. Hkrati se v članku standard.gm izpostavlja potreba po krepitvi profesionalnosti v policiji zaradi nedavnih aretacij in spopadov med protestniki in policijo.

V Italiji so se nadaljevali propalestinski protesti, pri čemer levičarske stranke pozivajo premierko Meloni k obsodbi Netanjahuja. Medtem so se pojavile kritike glede časa, ki ga je Meloni dobila v televizijski oddaji v primerjavi s svojimi predhodniki. Katar naj bi pritiskal na UEFA, da bi izključili Izrael iz nogometnih tekmovanj. V Rimu so izrazili zaskrbljenost, da zaostrovanje tonov lahko poveča nasilje. Poudarjeno je bilo, da kljub izraelskim prizadevanjem Palestine ni mogoče izbrisati.

Albanski premier Edi Rama je javno podprl proteste, ki so potekali v Haagu v podporo nekdanjim voditeljem Osvobodilne vojske Kosova (OVK). Rama je na družbenih omrežjih izjavil, da je s srcem in mislijo s protestniki ter pozval k osvoboditvi "osvoboditeljev". Protesti so potekali v podporo nekdanjim voditeljem OVK, ki jim sodijo na specializiranih senatih v Haagu.

Posebno tožilstvo Kosova je vložilo obtožnico proti Jeleni Gjukanović, nekdanji uradnici OVSE, zaradi suma vohunjenja. Obtožena naj bi do svojega aresta 28. februarja 2025 posredovala občutljive dokumente in informacije Agenciji za informiranje BIA. Gjukanovićevo, pripadnico srbske skupnosti, se bremeni, da je kot uradnica misije OVSE na Kosovu zavedno in namerno izvajala dejanja vohunjenja.

Organizacija veteranov vojne UÇK je napovedala, da se bo protest proti Specialnemu sodišču v Haagu, ki se je začel 7. avgusta v Prištini, nadaljeval 14. septembra v Haagu. Protest, ki ga podpira tudi diaspora, organizirajo borci iz tujine. Namen protesta je podpora nekdanjim voditeljem UÇK, ki so od leta 2020 v priporu.

Pritožbeni senat Specialnega sodišča je zavrnil pritožbo Kadrija Veselija, Jakupa Krasniqija in Rexhepa Selimija na odločitev sodišča prve stopnje, ki jim ni odobrila začasne izpustitve iz pripora v Haagu.

Nekdanji kosovski premier Isa Mustafa je izrazil podporo protestu, ki so ga 7. avgusta organizirali veterani vojne UÇK. Poudaril je pomen zaščite vrednot osvobodilne vojne in pravičnosti za nekdanje voditelje UÇK, ki jim sodijo v Haagu. Mustafa je dejal, da bi se protesta udeležil osebno, če bi mu zdravje to dopuščalo, ter pozval vse državljane Kosova, da branijo vrednote vojne in preprečijo ponovno pisanje zgodovine. Protest je bil organiziran v znak nasprotovanja sodnemu procesu pred Specializiranimi senati v Haagu.