APDEJT.si

Japonske skupine preživelcev atomskih bomb, vključno z organizacijo Nihon Hidankyo, ki je prejela Nobelovo nagrado za mir, so ostro kritizirale odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa o ponovnem izvajanju jedrskih poskusov. Preživelci Hirošime in Nagasakija so izrazili močno nasprotovanje temu ukrepu, ki po njihovem mnenju predstavlja korak nazaj v globalnih prizadevanjih za razorožitev. Nihon Hidankyo je poslala protestno pismo ameriškemu veleposlaništvu na Japonskem.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je potezo ameriškega predsednika Donalda Trumpa označil za nazadnjaško in neodgovorno, s čimer se je pridružil mednarodni obsodbi ponovnega testiranja jedrskega orožja. Združeni narodi so že prej izrazili zaskrbljenost, zdaj pa se vrstijo kritike na račun Trumpove odločitve, ki po mnenju mnogih meša stvari in predstavlja grožnjo miru.

Po napovedi Donalda Trumpa o ponovnem izvajanju jedrskih poskusov so se oglasile različne države in posamezniki. Podpredsednik ZDA, JD Vance, je izjavil, da so preizkusi potrebni za zagotavljanje delovanja ameriškega jedrskega arzenala. ZDA niso izvedle jedrskega poskusa z eksplozijo že 33 let.

Po ruskem testiranju jedrske rakete Burevestnik je Donald Trump kritiziral Vladimirja Putina in zatrdil, da ima ZDA orožje, ki je še bolj grozljivo in bližje ruskim obalam. Trump je okrepil pritisk z naftnimi sankcijami, zaradi katerih naj bi Putin že čutil bolečino. Medtem so strokovnjaki opozorili na pomanjkljivosti novega ruskega orožja, ki naj bi bilo 20-krat močnejše od bombe, odvržene na Hirošimo.

V starosti 101 leta je v svojem rojstnem kraju Oita umrl nekdanji japonski premier Tomiichi Murayama, znan po svojem opravičilu za japonsko agresijo med drugo svetovno vojno in ustanovitvi pomoči za žrtve vojne.

Avstralski pisatelj Richard Flanagan je izdal roman 'Vprašanje 7', v katerem se prepletajo spomini in zgodovina. Knjiga raziskuje ljubezensko zgodbo, ki je imela posredno vpliv na dogodke, ki so privedli do uporabe atomske bombe v Hirošimi. Flanagan poudarja, da brez atomske bombe v Hirošimi njega ne bi bilo.

Avstralski pisatelj Richard Flanagan v svojem romanu 'Vprašanje 7' raziskuje povezavo med ljubezensko zgodbo in uničenjem Hirošime. Roman, ki ga je izdal Libros del Asteroide / Edicions del Periscopi, se poglablja v spomin in zgodovino ter raziskuje, kako je lahko ljubezen posredno vplivala na tragični dogodek. Flanagan poudarja, da brez atomske bombe v Hirošimi ne bi obstajal.

Ob 80. obletnici jedrskega napada na Hirošimo, ki je zahteval okoli 140.000 življenj in povzročil dolgoročne posledice zaradi sevanja, strokovnjaki Združenih narodov analizirajo možne učinke sodobne jedrske vojne. Članki poročajo o tej analizi, ki jo izvajajo Združeni narodi na Dunaju.

Strokovnjaki ZN so obtožili izraelsko vojsko, da je »neposredno vpletena« v izginotja Palestincev na lokacijah za razdeljevanje pomoči humanitarne fundacije Gaza, kjer naj bi lakota dosegla »kritično točko«.

Članek na freitag.de izpostavlja težave pri shranjevanju jedrskih odpadkov, ki ostajajo radioaktivni milijon let, in poudarja, da rešitev za končno odlagališče še ni na vidiku. Primerja nemški Gorleben z finskim Olkiluoto ter omenja Konrad in "Castor-Carsten" v povezavi s tem problemom. Medtem pa članek na uncutnews.ch obtožuje ameriški imperializem, da od Hirošime do danes izsiljuje svet z atomskim orožjem, pri čemer kot primer navaja jedrsko krizo z Iranom.

Japonska je v petek obeležila 80. obletnico kapitulacije v drugi svetovni vojni. Cesar Naruhito je izrazil spoštovanje prizadevanjem prebivalstva za doseganje miru in blaginje od konca vojne leta 1945. Spomnil je na atomski bombni napad na Hirošimo in Nagasaki, ki sta vodila v brezpogojno kapitulacijo Japonske.

Članki obravnavajo različne teme. Prvi članek govori o težavah, s katerimi se srečuje ekipa zaradi poškodb igralcev. Drugi se osredotoča na vojaškega analitika, ki razkriva, kako se določa, koga bodo varovale Kobre, in na vprašanje varovanja Vučevića. Tretji članek poroča o izjavi kralja Karla o ceni vojne, ki presega bojišče. Zadnji članek govori o preiskavi uradnika Dajkovića.

Članek v The Guardian kritizira rutinsko razkrivanje etnične pripadnosti osumljencev, ker to po njihovem mnenju podžiga sovraštvo in ne rešuje težav. Avtor članka Michala Boncza opozarja na rasistične napade na migrante, ki so zaradi vladnih politik prisiljeni živeti v hotelih.

Papež Frančišek je ob 80. obletnici bombardiranj Hirošime in Nagasakija pozval k miru in dejal, da svet zavrača vojno kot sredstvo za reševanje konfliktov. Poudaril je, da morajo voditelji vedno upoštevati svoje odgovornosti in ne ignorirati najbolj ranljivih.

Ministrstvo za zdravje in socialne storitve ZDA (HHS) je napovedalo ponovno vzpostavitev zvezne delovne skupine, katere cilj je izboljšati varnost otroških cepiv.

V Nagasakiju so preživeli atomskega bombardiranja ob 80. obletnici pozvali mlade, da prevzamejo vlogo pri spodbujanju gibanja za odpravo jedrskega orožja, saj se era pričevanj hibakuš počasi končuje. Poudarili so tudi, da se vzorci nadzora globalnega diskurza nadaljujejo od preteklega stoletja do danes.

Režiser James Cameron se pripravlja na snemanje filma "Ghosts of Hiroshima" v 3D tehniki, ki bo obravnaval uporabo atomske bombe v drugi svetovni vojni. Cameron poudarja, da je film velik podvig in da bo izziv. V intervjujih je izpostavil pomen empatije pri razumevanju grozot preteklosti in njihove povezave s prihodnostjo.

Članki opozarjajo na povečano nevarnost jedrske vojne, 80 let po atomskih bombnih napadih na Hirošimo in Nagasaki. Prekinitev nadzora nad jedrskim orožjem in možnost eskalacije v Ukrajini povečujeta tveganje. Poudarjeno je, kako je poskusna detonacija prve jedrske bombe v ZDA leta 1945 začela atomsko dobo, z več kot 2.500 jedrskimi poskusi, ki so spremenili zemeljsko atmosfero.

Svet je obeležil 80. obletnico atomskega bombardiranja Hirošime, ki je postala simbol globalnega boja proti jedrskemu orožju. Opozorila so bila izrečena, da svet ponovno hodi po robu jedrske katastrofe.

Ob 80. obletnici napadov na Hirošimo in Nagasaki so se pojavili novi članki, ki razkrivajo izkušnje preživelih in opozarjajo na nevarnosti jedrske oborožitve v sodobnem svetu. Poudarjajo moralne in politične posledice uporabe jedrskega orožja ter pozivajo k jedrski razorožitvi. Razpravljajo o tem, kako je atomska bomba uničila mesto Hirošima pred 80 leti.

Hirošima je obeležila 80. obletnico atomskega napada, ki je pred osemdesetimi leti uničil mesto in zahteval deset tisoč življenj. Japonski uradniki med slovesnostjo niso omenili Združenih držav Amerike kot države, ki je izvedla bombardiranje, kar je sprožilo kritike Rusije. Poudarjeno je, da so številni pričevalci dogodka umrli, mlajše generacije pa imajo le malo znanja o dogodku.

V Hirošimi je potekala slovesnost ob 80. obletnici atomskega bombardiranja, na kateri se je zbralo rekordnih 120 držav in regij, vključno z Izraelom, Palestino in Ukrajino. Rusija se dogodka ni udeležila že drugo leto zapored. Dogodek je bil namenjen pošiljanju močnega protijedrskega sporočila svetu.

Nova članka opozarjata na izgubo groze pred atomskimi bombami na Hirošimo in Nagasaki, hkrati pa izpostavljata ponovno oboroževanje Japonske. Poudarjeno je, da je atomska bomba v Hirošimi leta 1945 povzročila smrt 140.000 ljudi.

Ob 80. obletnici bombardiranja Hirošime so potekale slovesnosti in protesti. Italijanski predsednik Mattarella je obsodil grožnjo uporabe jedrskega orožja kot zločin proti človeštvu in ponovil, da jedrske vojne ni mogoče dobiti. Mediji poročajo, da spomin na dogodek bledi, jedrska nevarnost pa ostaja.

Ob 80. obletnici atomskih bomb nad Hirošimo in Nagasakijem preživeli opozarjajo na povečane jedrske napetosti v svetu. Masako Wada, pomočnica generalnega sekretarja Nobelove nagrajenke organizacije, deli svojo izkušnjo in izraža zaskrbljenost zaradi ponavljajočih se temnih trenutkov človeštva. Josephine Askegård pa v svojem članku analizira, kako se je retorika okoli atomskih bomb spreminjala skozi čas.

Ob 80. obletnici atomskega napada na Hirošimo, je v Schlainingu razstavljen eden od tisoč origami žerjavov, ki simbolizirajo mir in spomin na dogodek. Dva vnuka, eden preživeli obeh bombnih napadov, drugi pa nadzornik detonacije, sta se kljub preteklosti spoprijateljila in si prizadevata za svet brez jedrskega orožja.

New York Post je jedrsko bombardiranje Hirošime označil za mirovniško akcijo in poudaril, da je napad rešil na stotine tisoč življenj, kar je bilo po njihovem mnenju sporna, a pravilna odločitev.

Novi članki so razširili vpliv atomske bombe na japonsko kulturo, ki se odraža v filmih, mangah in animejih, kot sta 'Godzilla' in 'Akira'. Poudarili so, da dogodek, ki se je zgodil pred 80 leti in uničil Hirošimo, še vedno globoko zaznamuje japonsko kulturo.

Združene države Amerike in Japonska naj bi razpravljali o možnem scenariju uporabe ameriškega jedrskega orožja v primeru konflikta v vzhodni Aziji. Hkrati naj bi ameriška vlada cenzurirala fotografije žrtev atomskega bombardiranja Hirošime, da bi preprečila oviranje načrtovanja jedrskih vojn in kopičenja jedrskega orožja.

Osemdeset let po detonaciji prve atomske bombe 6. avgusta, so z vojaškimi ladjami in posadkami na majhen otok Ninoshima južno od Hirošime pripeljali na tisoče mrtvih in umirajočih.

V gorah Limassola v Cipru so potekale tri vzporedne preiskave o smrtonosnem požaru, poročilo ATF pa naj bi bilo predano v dveh tednih. Strokovnjaki so odkrili "ničelno točko" požara. Bolivijski predsednik Evo Morales je izrazil zadovoljstvo nad povečanjem števila neveljavnih glasovnic.

Jeremy Corbyn in Caroline Lucas, podpredsednika Kampanje za jedrsko razorožitev (CND), bosta zastopala CND na Japonskem ob 80. obletnici atomskih napadov na Hirošimo in Nagasaki. Pridružila se bosta preživelim "Hibakuša", dostojanstvenikom, poslancem in mednarodnim delegatom z vsega sveta. Sočasno, skoraj 80 let po napadu ZDA na Hirošimo, dva preživela opozarjata na katastrofalne posledice jedrske vojne, kljub temu, da sta bila leta 1945 na nasprotnih straneh.

Najnovejša raziskava, izvedena pred 80. obletnico atomskih napadov na Hirošimo in Nagasaki leta 1945, je pokazala, da so mnenja Američanov o upravičenosti teh bombardiranj še vedno zelo deljena. Raziskavo, v kateri je sodelovalo več kot 5.000 odraslih Američanov, je objavila ameriška raziskovalna skupina, rezultati pa so bili predstavljeni v ponedeljek. Članki s portalov japantoday.com in japantimes.co.jp poudarjajo to mešanico pogledov in delitev v javnem mnenju ZDA.

Več kot polovica volivcev ne odobrava Trumpovega ravnanja z dokumenti v zvezi z zadevo Epstein. Trump je izrazil frustracijo nad nenehno pozornostjo, ki jo namenjajo tem datotekam, in postavil vprašanja, ali skuša z objavo dokumentov o različnih zadevah preusmeriti pozornost od polemike.

Jorgen Watne Frydnes, predsednik norveškega Nobelovega odbora, je med obiskom Hirošime poudaril, da "jedrskega tabuja" ne smemo omejiti le na mesto, ki ga je prizadela atomska bomba. Njegov obisk sledi podelitvi Nobelove nagrade za mir preteklo leto organizaciji Japan Confederation of A- and H-Bomb Sufferers Organizations, znani tudi kot Nihon Hidankyo.

Več kot 200 britanskih poslank in poslancev je pozvalo vlado k priznanju palestinske države, s čimer so sledili francoskemu predsedniku Macronu. Medtem je znana grška osebnost Marietta Kurkoulou-Latsi opisala neprijeten incident v taverni z izraelsko družino, ki je prerasel v izražanje sovraštva.

Moški je odpovedal zmenek uro pred začetkom, ko je izvedel, da ženska ne pije alkohola, kar je sprožilo razpravo na TikToku. Kanye West je bil opisan kot genij in vizionar, kljub njegovemu spornemu obnašanju. Jase Robertson pa je spregovoril o svoji žalosti po smrti očeta Phila Robertsona in o duhovni izkušnji, ki mu je pomagala pri zdravljenju.

Recenzija knjige 'Možje iz Hirošime' poudarja grozljive človeške stroške atomskega napada. John Hersey, 32-letni novinar, se je leta 1946 vrnil iz Japonske z revolucionarno zgodbo, ki je izzvala pogled ZDA na dogodke v Hirošimi. Knjiga služi kot močan opomin na posledice jedrskega orožja.