APDEJT.si

Donald Trump je obnovil svoj argument, da Volodimir Zelenski nima 'kart' za končanje vojne v Ukrajini, in ga s svojim novim 28-točkovnim načrtom prisilil v kot. Trump pričakuje, da se bo Zelenski do naslednjega četrtka odzval na načrt, ki vključuje prepustitev ozemlja Rusiji.

Kremlj je pozval Ukrajino, naj nemudoma sprejme »odgovorno« odločitev o mirni rešitvi vojne, pri čemer svari, da je odlašanje s pogajanji »nevarno«. Nekdanji ameriški svetovalec za nacionalno varnost John Bolton je izrazil mnenje, da Ukrajina ne bi smela pristati na prekinitev ognja vzdolž trenutne frontne črte. V Nemčiji je ameriško-ruski mirovni načrt povzročil presenečenje in zaskrbljenost zaradi možne kapitulacije Ukrajine, zaradi česar je kancler Friedrich Merz odpovedal vse sestanke. Ukrajinski poslanec Oleksij Gončarenko je razkril 28-točkovni načrt ZDA za končanje vojne.

Ukrajina je prejela ameriški mirovni načrt za rešitev konflikta z Rusijo. Načrt, ki je bil pripravljen v največji tajnosti med predstavniki Bele hiše in Kremlja, naj bi vključeval priznanje ruskih osvojitev v Ukrajini, zmanjšanje ukrajinske vojske za polovico in opustitev orožja dolgega dosega. Predsednik Zelenski se bo o načrtu pogovarjal s predsednikom Trumpom, srečal pa se bo tudi z delegacijo Pentagona v Kijevu.

Rusija se približuje zavzetju Pokrovska, ključnega ukrajinskega mesta v regiji Doneck, kar bi lahko bila njena najpomembnejša ozemeljska pridobitev po Bahmutu leta 2023. Mesto, ki je nekoč imelo 60.000 prebivalcev, je po mesecih bojev opustošeno. Ukrajina poroča o delnem uspehu v Pokrovsku.

V torek so se nadaljevali spopadi med ruskimi in ukrajinskimi silami v Pokrovsku, ključnem transportnem in logističnem vozlišču v vzhodni Ukrajini. Ukrajinske sile so po navedbah generalštaba uspešno zadrževale rusko napredovanje, kljub 103 spopadom vzdolž fronte, pri čemer je bil sektor Pokrovsk izpostavljen najtežjim bojem. Ruske enote so obstreljevale naselja v regijah Sumi in drugih obmejnih območjih.

Članki opozarjajo na morebitno povečanje ruske agresije v Evropi. Institut za študij vojne (ISW) svari, da bi prekinitev ognja v Ukrajini omogočila Vladimirju Putinu, da hitreje ogrozi NATO, kot pričakujejo evropski voditelji. Rusija naj bi imela načrte za širitev konflikta izven Ukrajine. Kljub temu generalni sekretar Nata, Mark Rutte, pomirja evropsko javnost, saj je vojaška moč Nata "neskončno" večja od ruske. Ruski vojaški strokovnjak Aleksej Leonkov pa ocenjuje, da so Natove vojaške vaje protirusko usmerjene.

Rusija je po navedbah Inštituta za preučevanje vojne (ISW) prešla v 'fazo 0' priprav na morebitni konflikt z Natom. To vključuje intenzivno propagando in psihološke operacije proti zahodnim državam z namenom širjenja strahu v Evropi. Analitiki opozarjajo na novo raven ruskih aktivnosti, ki nakazujejo na resnejše priprave na potencialni spopad.

Analitiki so opozorili, da dobava raket Tomahawk Ukrajini s strani ZDA ni verjetna zaradi več razlogov, vključno s tem, da bi to poslabšalo odnose z Moskvo. Rusija naj ne bi podaljšala sporazuma DSNV z ZDA, če bi te dobavile omenjene rakete Ukrajini. Donald Trump naj ne bi bil popolnoma seznanjen s posledicami takšne dobave in je izrazil dvome glede nadzora nad uporabo raket s strani Ukrajine.

Napredovanje ruske vojske v Ukrajini se je septembra ponovno upočasnilo, predvsem v vzhodni regiji Doneck. Po podatkih ameriškega Inštituta za preučevanje vojne (ISW) je Rusija septembra zavzela 447 kvadratnih kilometrov ukrajinskega ozemlja. Do konca septembra je Moskva izvajala popoln ali delni nadzor nad 19 % ukrajinskega ozemlja.

Po vdorih dronov v Natov zračni prostor je ruska propaganda ustvarjala alternativno resničnost, v kateri se prikazuje kot žrtev, kar kaže na naraščajočo utrujenost od vojne v državi. Francoski predsednik Macron je opozoril pred ruskimi kibernetskimi napadi in dezinformacijami. Putin je izrazil nezadovoljstvo zaradi ponovne oborožitve Evrope in zagrozil s protiukrepi, hkrati pa se odzval na izjave Donalda Trumpa o ruski vojski.

Inštitut za preučevanje vojne (ISW) je poročal, da naj bi Rusija in Belorusija načrtovali napad pod lažno zastavo na Poljsko, za katerega bi obtožili Ukrajino. Kremelj naj bi tudi stopnjeval propagando zaradi padajoče podpore javnosti vojni, Vladimir Putin in Sergej Lavrov pa naj bi poskušala prirediti resničnost. Igor Grosu je opozoril, da se Kremelj ne bo predal vplivu v regiji in bo uporabil dezinformacije.

V Moldaviji so potekale ključne parlamentarne volitve, ki so odločale o prihodnji usmeritvi države, bodisi proti Evropi ali Rusiji. Rusija je aktivno poskušala vplivati na volitve in preusmeriti državo od evropske poti, medtem ko je podpirala politike, ki naj bi podpirali evropsko integracijo, a v resnici delujejo drugače. Volitve so bile označene za najpomembnejše od neodvisnosti Moldavije leta 1991.

Donald Trump je pozval Evropo, naj ustavi nakup ruske nafte, da bi oslabila Moskvo v vojni v Ukrajini. Premier Rutte je opozoril Putina pred vmešavanjem v prisotnost zahodnih sil v Ukrajini. Voditelj NATO je poudaril, da o varnosti Ukrajine lahko odločajo samo Ukrajinci sami. Zelenski je napovedal, da bo v Ukrajini prisotna vojska partnerskih držav, ki bo zagotavljala varnost.

Inštitut za preučevanje vojne (ISW) poroča, da Rusija krepi dezinformacijsko kampanjo na Zahodu, da bi vplivala na odločitve v svojo korist, pri čemer obtožuje evropske države podaljševanja vojne v Ukrajini. Hkrati tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, pravi, da Vladimir Putin ne izključuje srečanja z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, vendar resne priprave trenutno niso v teku.

Na Beneškem filmskem festivalu je bil premierno prikazan film 'Čarovnik iz Kremlja', v katerem Jude Law upodablja Vladimirja Putina. Film, ki ga je režiral Olivier Assayas, prikazuje vzpon Putina na oblast v 90. letih skozi oči političnega stratega, ki ga igra Paul Dano. Kritike so mešane, pri čemer nekateri hvalijo igralske predstave, medtem ko drugi menijo, da film ne doseže potenciala teme. Law je izjavil, da ga je bilo težko upodobiti Putina zaradi njegovega 'poker obraza'.

Po navedbah Združenih narodov je območje Shenzhen-Hongkong-Guangzhou prehitelo Tokio-Yokohamo in postalo vodilno inovacijsko središče na svetu. Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) pri ZN je objavila, da je to območje prevzelo vodilno mesto.

V ukrajinskem mestu Lvov je bil v soboto ustreljen nekdanji predsednik ukrajinskega parlamenta in vidni politik Andrij Parubij. Po poročanju uradnih virov je napadalec streljal na Parubija, ki je umrl na kraju samem. Policija je sprožila iskanje storilca, enega osumljenca pa so že aretirali. Parubij je bil pomembna figura proevropskih protestnih gibanj v letih 2004 in 2014. Inštitut za preučevanje vojne (ISW) poroča, da Rusija nadaljuje z dezinformacijami proti zahodu. Ukrajinska generalna uprava poroča, da je Rusija izgubila več kot 291.000 vojakov v neuspešni pomladno-poletni ofenzivi.

Ukrajina sumi, da je Rusija vpletena v umor nekdanjega predsednika parlamenta Andrija Parubija. EU naj bi pripravljala natančne načrte za napotitev vojakov v Ukrajino. V ruskem napadu v regiji Zaporožje je bil ubit par na svojem domu v vasi Omelnik.

Ukrajinski otroci še vedno množično gledajo rusko risanko 'Maša in medved', kar je sprožilo kritike ukrajinskih propagandnih kanalov. Inštitut za preučevanje vojne (ISW) je poročal, da Kremelj krepi dezinformacijsko kampanjo, ker so ruski napredki v Ukrajini počasni in omejeni glede na visoke izgube. Rusija naj bi za simbol legitimnosti uporabljala nekdanjega ukrajinskega predsednika Janukoviča, ki so ga večkrat peljali v Minsk.

Vladimir Putin je izjavil, da Rusija nima več "sovražnih držav" in pohvalil Donalda Trumpa. Brazilski predsednik je kritiziral Trumpa zaradi vmešavanja v notranje zadeve. Trump je Putinu dal "par tednov" in napovedal, da bo v dveh tednih razkril stališče ZDA glede vojne v Ukrajini, vključno z možnostjo sankcij ali umika.

Na srečanju v Washingtonu o Ukrajini ni bilo predstavnika Poljske, kar je sprožilo številne odzive. Evropski voditelji so razpravljali o novih sankcijah proti Rusiji v okviru koalicije voljnih, da bi ohranili pritisk zaradi vojne v Ukrajini.

Donald Trump je zatrdil, da ima ZDA 'izjemno karto' proti Kitajski, in zagrozil z uvedbo carin do 200 %, če Kitajska ne bo izpolnjevala obveznosti. Kljub trgovinskim napetostim je napovedal, da bo ZDA dovolila vstop 600.000 kitajskim študentom, kar kaže na izboljšanje odnosov s Kitajsko.

Ruska jedrska podmornica 'Orel' projekta 949A 'Antej' je med nedavnimi vajami 'Julijska nevihta' uspešno izstrelila največjo manevrirno raketo na svetu, 'Granit', kar je po poročanju revije Military Watch Magazine (MWM) presenetilo Zahod. Poleg tega je MWM razkril, da naj bi do sedem držav izrazilo zanimanje za nakup ruske zrak-zrak rakete R-77M, ki je znana kot "skriti morilec".

Ruska obveščevalna služba SVR je sporočila, da so se ameriški in britanski uradniki tajno sestali z visokimi ukrajinskimi uradniki, med katerimi so bili Jermak, Budanov in Zalužni. Namen srečanja naj bi bil dogovor o imenovanju Zalužnega za novega ukrajinskega predsednika, kar naj bi Jermak in Budanov pozdravila. Medtem je ukrajinski predsednik Zelenski po pogovorih z evropskimi voditelji umaknil sporno spremembo zakona, ki bi neodvisnost protikorupcijskih uradov v državi, zaradi katere je na ulice stopilo več tisoč protestnikov. Ta dogajanja so sprožila razprave o boju za oblast v Ukrajini in vprašanja o legitimnosti ukrajinskega vodstva.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo carin na indijsko blago v višini do 25 % in grozil s kaznimi državam, ki kupujejo rusko nafto in plin, da bi oslabil financiranje vojne v Ukrajini. Senat ZDA je predlagal vključitev sklada za podporo Ukrajini v obrambni proračun, kjer naj bi stroške krili zavezniki. Trump je podpisal tudi odlok o prekinitvi brezcarinskega uvoza določenih blagovnih znamk v ZDA. Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je na Trumpove grožnje z uvedbo carin odgovoril, da bo Brazilija poiskala druge trgovinske partnerje. Trump je prav tako podpisal trgovinski sporazum z Južno Korejo, ki vključuje 350 milijard dolarjev naložb in nakup 100 milijard dolarjev utekočinjenega zemeljskega plina. Medtem je vodja britanske stranke Reform UK, Nigel Farage, kritiziral demokratskega kongresnika Jamiejem Raskina zaradi njegovih pripomb o Trumpu, predsednik senatnega odbora za oborožene sile Roger Wicker pa bo avgusta vodil delegacijo ameriškega kongresa na Tajvan.

Analitiki Inštituta za preučevanje vojne (ISW) menijo, da ruski predsednik Vladimir Putin ne bo pristal na popuščanja v vojni proti Ukrajini. Po njihovem mnenju bi takšna dejanja postavila pod vprašaj smiselnost vojaške kampanje v očeh ruske javnosti. Kremlj aktivno oblikuje notranjo podporo za konflikt, kljub trditvam, da 'ni alternative' vojni.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da bodo ZDA od 1. avgusta uvedle 25-odstotne carine na indijski uvoz. To odločitev je utemeljil z indijskimi vezmi z Rusijo in nakupom ruske energije. Ruski Kreml je sporočil, da so na sankcije že imuni, kljub Trumpovim grožnjam z novimi ukrepi. Cena delnic podjetja Apple je po tej objavi padla v predtrgovanju. Trump je tudi dejal, da ne bo odložil roka za uveljavitev teh ukrepov.

Ameriški inštitut za vojne študije (ISW) poroča, da Rusija povečuje proizvodnjo raket in udarnih brezpilotnikov ter se pripravlja na obsežnejše vojaške napade na Ukrajino. Povečana proizvodnja naj bi Rusiji omogočila nadaljevanje in intenziviranje napadov jeseni prihodnje leto. To kaže na nadaljevanje ruskih prizadevanj za krepitev vojaških zmogljivosti v času konflikta.

Ameriški Inštitut za preučevanje vojne (ISW) trdi, da Rusija zavlačuje vrhunsko srečanje med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Po poročilih naj bi ruski uradniki poskušali podaljšati pogajanja, medtem ko Rusija le navidezno izraža zanimanje za pogovore.

Predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski je v Vrhovno rado predložil nov osnutek zakona, ki naj bi okrepil pooblastila Nacionalnega protikorupcijskega biroja Ukrajine (NABU) in Specializiranega protikorupcijskega tožilstva (SAPO) ter ponovno zagotovil njuno neodvisnost. Predlog zakona, ki je bil registriran na spletni strani Vrhovne rade, je bil vložen kot nujni ukrep in naj bi ponovno vzpostavil vse postopkovne pristojnosti ter zagotovil neodvisnost omenjenih organov. Vodstvo NABU in SAPO je predlog zakona podprlo, predsednik Vrhovne rade Ruslan Štefančuk pa je napovedal, da ga bo parlament obravnaval na naslednji seji.

Ameriški možganski trust 'Inštitut za preučevanje vojne' (ISW) trdi, da bo Vladimir Putin privolil v resna mirovna pogajanja z Ukrajino šele, ko bo utrpel velik vojaški poraz, podprt z zahodno pomočjo. Kljub diplomatskim dejavnostim in novi rundi pogajanj v Istanbulu, ISW v svoji analizi z dne 21. julija poudarja, da resnična pogajanja ne bodo mogoča, dokler Zahod ne pomaga Ukrajini zdrobiti Rusije. Vzporedno, v Istanbulu so sicer uspeli dogovoriti izmenjavo ujetnikov, kar kaže na minimalen napredek, vendar strokovnjaki ocenjujejo, da mrtvo točko ni mogoče preseči zgolj z vrhom Zelenski-Putin.

Tretji krog pogajanj med Rusijo in Ukrajino v Istanbulu je trajal le 40 minut. Kljub kratkemu trajanju je turški zunanji minister Hakan Fidan ocenil pogovore kot konstruktivne. Drugi medijski viri pa poročajo, da ukrajinska stran ni pokazala odločnosti, kar je preprečilo preboj.

Štiri ukrajinska vojaška letala, med njimi vsaj en lovec SU-27, so nenamerno vstopila v zračni prostor Romunije, članice zveze NATO, med poskusom izogibanja ruskemu raketnemu napadu. Alianca je takoj dvignila lovce F-16. V Turčiji je potekal tretji krog pogajanj med Rusijo in Ukrajino, kjer je Rusija ponudila izročitev dodatnih 3.000 trupel padlih ukrajinskih vojakov, medtem ko so obe strani dosegli dogovor o izmenjavi vojakov in civilistov. Medtem ruske sile nadaljujejo napredovanje v Pokrovsku, kjer naj bi potekale najhujše borbe, medtem ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ostro obsodil ruski napad na civilno infrastrukturo in ponovno pozval k dobavi več sistemov protizračne obrambe.

Ruske sile so v zadnjem času napredovale na več smereh v Ukrajini, vključno s severno Sumsko oblastjo, Pokrovsko smerjo in proti Limanu. Po podatkih DeepState so ruske enote dosegle napredek tudi v Doneški in Zaporoški oblasti, zlasti v okolici Aleksandrogra, Komarja, Voskresenke, Dilijevke, Torskega, Karpovke in Leonidovke.

Pred začetkom novih mirovnih pogovorov je Rusija sprožila obsežne zračne napade na Ukrajino z droni in raketami. Strokovnjaki menijo, da bo Rusijo v mirovna pogajanja prisilil le uničujoč poraz na bojišču. V napadih v regiji Doneck je umrl otrok.

Analitiki Inštituta za preučevanje vojne (ISW) so poudarili, da bo Rusija pod vodstvom Vladimirja Putina sedla za pogajalsko mizo z Ukrajino le po pomembnih vojaških neuspehih na bojišču. Po mnenju ISW bodo le ustrezna vojaška pomoč zahodnih zaveznikov Ukrajini in resni vojaški porazi prisilili Putina, da ponovno oceni sposobnost Rusije za vojaško zmago nad Ukrajino. Kremlj naj bi zavlačeval mirovna pogajanja, da bi nadaljeval ofenzivo in si priboril prednost.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal načrte za proizvodnjo do 1000 obrambnih dronov dnevno, da bi se soočili z ruskimi napadi, ki vznemirjajo noči in povzročajo smrtne žrtve med civilisti. Medtem je ukrajinska obveščevalna služba izvedla "digitálen udar" na Krimu, uničila vse podatke na strežnikih okupacijskih oblasti in povzročila znatne izgube na ruski strani.

Rusko obrambno ministrstvo je poročalo o uničenju treh izstrelitvenih enot ameriškega protiletalskega raketnega sistema Patriot in večfunkcijske radarske postaje s strani ruskih sil. Ruske vojaške sile so pridobile koordinate in uničile te enote. Medtem je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski obrambnemu ministrstvu naložil, naj podpiše pogodbe za prestreznike brezpilotnih letal 'Shahed' in poostri napade z droni na ruske objekte. Ukrajinski obrambni minister Denis Šmigal je medtem na srečanju v formatu 'Ramstein' pozval države udeleženke, naj pospešijo nakup in dobavo sistemov Patriot in raket PAC-3 iz ZDA Ukrajini. Poročali so tudi o zaskrbljenosti v Rusiji glede možne namestitve ameriških raketnih sistemov srednjega dosega Typhon v Nemčiji, ki so sposobni izstreljevanja raket Tomahawk.

Ruske enote so okupirale vas Jablunivka v Sumski oblasti, poročajo analitiki DeepState. Poleg tega naj bi imele ruske sile napredek tudi v bližini Junakivke v Sumski oblasti, Hatnega v Harkovski oblasti ter Romanivke in Torecka v Donecki oblasti. Inštitut za preučevanje vojne (ISW) potrjuje rusko napredovanje na severu Sumske oblasti in v bližini Pokrovska v Donecki oblasti, medtem ko so ukrajinske obrambne sile napredovale blizu Novopavlivke v Donecki oblasti.