Iranska carina je zanikala poročila o ustavitvi uvoza banan in izvoza nekaterih kmetijskih izdelkov. Po navedbah carine uvoz banan ter izvoz jabolk in rozin potekata nemoteno.
Štajerski pridelovalci jabolk so letos dobre volje, saj pričakujejo približno 142.000 ton pridelka, kar je skoraj dvakrat več kot leta 2024, ko so zaradi pozebe v času cvetenja pridelali le 75.000 ton. Kljub temu pa je to še vedno manj od normalne letine. Celotna avstrijska letina naj bi dosegla približno 200.000 ton, kar bo zagotovilo samooskrbo Avstrije, del pridelka pa bo mogoče celo izvoziti.
Letošnja letina jabolk v Sloveniji je bila ocenjena kot tretja najslabša v zadnjih desetih letih. Pridelek hrušk je bil nekoliko boljši kot lani, vendar še vedno skromen. Na kmetijskem sejmu Agra v Gornji Radgoni so opozorili na prenizko stopnjo samooskrbe s sadjem v Sloveniji.
Sadjarji v Štajerski in Spodnji Avstriji so optimistični glede prihajajoče sezone. Zaradi odsotnosti ekstremnih vremenskih pojavov, kot sta pozeba in toča, pričakujejo dobro letino jabolk.
Nemški sadjarji pričakujejo nadpovprečno letino jabolk, sliv in češpelj. Blage temperature med cvetenjem so omogočile dobro oprašitev in s tem večji pridelek. Kljub temu pa obstajajo regionalne razlike v količini pridelka.
Sijajna prevleka na jabolkih, ki jo opazimo v supermarketih, ni naravna, temveč gre za užitno vosek, ki se nanese po obiranju za ohranjanje svežine. Kljub temu, da je ta vosek običajno varen za uživanje, nekatere različice lahko vsebujejo aditive, konzervanse ali ostanke pesticidov, kar je sprožilo zaskrbljenost med potrošniki, zlasti po objavi videoposnetka na TikToku.