APDEJT.si

Jadranski naftovod (Janaf) je izrazil prepričanje, da bo Naftna industrija Srbije (NIS) prejela licenco za nadaljevanje poslovanja od Urada za nadzor tujega premoženja Ministrstva za finance ZDA (OFAC). Neuradno naj bi State Department že izdal pozitivno mnenje. Istokrs.com poroča, da bo OFAC licenco podaljšal še danes.

Podpredsednik vlade in zunanji minister Črne gore, Ervin Ibrahimović, je v Bruslju na zasedanju Sveta za zunanje zadeve (FAC) poudaril, da je vladavina prava ključnega pomena za evropsko integracijo Črne gore. Izpostavil je, da se sestanek odvija v času geopolitičnih sprememb, ki preizkušajo odpornost institucij. Poudaril je tudi pomen uravnoteženega pristopa k migracijam, ki zagotavlja zaščito meja in spoštovanje človekovih pravic.

Na seji vlade je Aleksandar Vučić predstavil najnovejše informacije o sankcijah proti NIS-u. Seja je bila posvečena Naftni industriji Srbije in odgovoru ameriškega OFAC na zahtevo NIS-a za izjemo od sankcij. Vučić je ponovil, da mora biti rešitev sprejeta v naslednjih sedmih dneh, in poudaril, da naftna industrija in rafinerija morata delovati. Kljub temu ne podpira nacionalizacije, vendar poziva k preučitvi vseh možnosti. Ruska agencija TASS je poročala, da je Vučić potrdil pripravljenost za nadaljevanje stikov z Rusijo.

Hrvaški premier Andrej Plenković je izrazil nezadovoljstvo nad »lažnim narativom« madžarskih oblasti in družbe MOL, da Janaf ne izpolnjuje obveznosti pri dobavi surove nafte. Plenković se je vprašal, zakaj ta narativ uživa »polovično podporo« Združenih držav Amerike.

Slovnaft je sporočil, da hrvaško podjetje Janaf ne more dobaviti dogovorjene količine nafte. Slovnaft upa, da bo Janaf kmalu našel rešitev za logistične težave in poudarja, da morajo vsa srednjeevropska podjetja prevzeti odgovornost za regijo.

Jadranski naftovod (Janaf) je v prvih devetih mesecih letošnjega leta ustvaril 33,3 milijona evrov neto dobička, kar je 10,2 odstotka manj kot v istem obdobju lani. To je razvidno iz finančnega poročila, ki je bilo objavljeno v četrtek. Državno podjetje za transport nafte je kljub upadu dobička ohranilo stabilno poslovanje.

Slovaška rafinerija Slovnaft, ki je del madžarske skupine MOL, je obtožila hrvaškega operaterja naftovoda JANAF, da je nenadoma zmanjšal dobave nafte, kar naj bi ogrožalo prizadevanja srednjeevropskih držav za povečanje uvoza nafte iz virov, ki niso ruski. JANAF je te trditve označil za neresnične in neutemeljene.

Velike indijske rafinerije so prenehale sprejemati nova naročila ruske nafte po tem, ko so Združene države Amerike uvedle sankcije proti dvema največjima ruskima izvoznikoma surove nafte. Odločitev je bila sprejeta po pritisku administracije Donalda Trumpa in vpliva na trgovino z rusko nafto.

Hrvaški minister za gospodarstvo Ante Šušnjar je v Luxembourgu pozval svoje kolege iz Evropske unije, naj obiščejo Hrvaško in se na lastne oči prepričajo o zmogljivostih Jadranskega naftovoda (Janaf). Poudaril je, da so Evropski komisiji in drugim kolegom jasno predstavili, da so hrvaške kapacitete zadostne.

Madžarska energetska družba MOL je povečala izvoz nafte v Srbijo v imenu Naftne industrije Srbije (NIS), potem ko je hrvaški JANAF ustavil dobave zaradi ameriških sankcij. Madžarski minister za zunanje zadeve Peter Szijjarto je na forumu "Ruski energetski teden" dejal, da MOL ne more samostojno v celoti zagotoviti količin, potrebnih za delovanje srbskega trga goriv, vendar si prizadeva povečati dobave, da bi pomagal Srbiji.

Madžarska energetska družba MOL je povečala izvoz nafte v Srbijo v imenu NIS, potem ko je hrvaški JANAF ustavil dobave zaradi ameriških sankcij. Sijarto je poudaril, da ne morejo vsega narediti sami, a storijo, kar je mogoče.

Ameriške sankcije proti srbski naftni družbi NIS so povzročile prekinitev sodelovanja s strani letalskih družb, kar bi lahko vodilo v podražitve letalskih kart. Hrvaški premier Andrej Plenković je izrazil prepričanje, da bo vprašanje sankcij, ki vključujejo prekinitev transporta nafte preko Jadranskega naftovoda (JANAF) do Pančeva, rešeno v prihodnjih mesecih. Madžarski MOL pa je obljubil povečano dobavo nafte Srbiji, da bi nadomestil izpad zaradi prekinjenih dobav iz Hrvaške.

Madžarska naftna družba MOL bo povečala dobavo nafte Srbiji, potem ko so Združene države uvedle sankcije Naftni industriji Srbije (NIS). Madžarski zunanji minister Peter Sijarto je izjavil, da bo MOL okrepil svojo vlogo pri oskrbi Srbije s surovo nafto in gorivom. Hrvaška je prav tako reagirala na sankcije zaradi vključenosti JANAF-a.

Hrvaški premier Andrej Plenković je komentiral ameriške sankcije proti Srbiji in izjave srbskega predsednika Aleksandra Vučića glede morebitnega nakupa JANAF-a in HEP-a. Plenković je dejal, da je Vučić 'malo iskarikiral', ko je omenjal nakup omenjenih podjetij. Plenković je sodeloval na odprtju Mednarodne veteranske konference, ki jo organizirata hrvaško in ukrajinsko ministrstvo za veterane v soorganizaciji s hrvaškim ministrstvom za zunanje in evropske zadeve.

Madžarski zunanji minister Péter Szijjártó je izrazil zaskrbljenost glede odvisnosti držav od enega samega naftovoda, pri čemer je kot primer navedel Srbijo. Opozoril je, da lahko pride do velikih težav, če je država odvisna od enega samega vira nafte, še posebej, če ta prihaja iz Hrvaške. Szijjártó je ponudil pomoč Srbiji pri oskrbi z nafto, potem ko je hrvaški operater naftovoda JANAF napovedal prekinitev dobave nafte v Srbijo.

Hrvaška vlada je na seji obravnavala več pomembnih točk, med drugim tudi sklenitev pogodbe o javnem naročilu za projektiranje in izgradnjo Nacionalne otroške bolnišnice v Zagrebu. Premier Andrej Plenković je poudaril, da družba JANAF ni naprodaj in da ta tema sploh ni na mizi. Na dnevnem redu so bili tudi predlogi zakonov o mediaciji (EU) in kreditnih institucijah (EU).

Madžarska naftna družba MOL bo povečala dobavo nafte Srbiji po ameriških sankcijah Naftni industriji Srbije (NIS). Madžarski minister za zunanje zadeve Peter Sijarto je sporočil, da se lahko Srbija zanese na Madžarsko. Hrvaška družba JANAF pa je izrazila zanimanje za nakup 20 do 25 odstotkov deleža v NIS-u od ruskih partnerjev, s katerimi že vrsto let uspešno sodelujejo. Hrvaški minister Ante Šušnjar je ob tem poudaril, da hrvaška elektroprivreda ni naprodaj.

Združene države Amerike so dokončno uvedle sankcije proti Naftni industriji Srbije (NIS) zaradi ruskega lastništva. Sankcije, ki so jih ameriške oblasti v zadnjih mesecih večkrat preložile, v praksi pomenijo, da bo hrvaški Jadranski naftovod (Janaf) prekinil dobavo nafte NIS-u. Uvedba sankcij je povzročila težave tudi hrvaški naftni družbi Janaf. Srbija zagotavlja, da ima dovolj zalog nafte.

Predsednik Vučić je dejal, da so sankcije NIS-u slaba novica za Srbijo in napovedal nadaljevanje pogovorov z ZDA ter pričakuje odzive Moskve. Opozoril je, da bodo sankcije prizadele vse državljane. Beograd se mora odločiti, ali bo sprejel ekonomsko škodo ali pa razjezil Rusijo.

Jadranski naftovod (Janaf) je sporočil, da je prejel podaljšanje licence za transport nafte Naftni industriji Srbije (NIS) do 15. oktobra. Kljub temu v NIS še niso prejeli uradnega obvestila ameriškega Ministrstva za finance (OFAC) glede morebitnega novega odloga sankcij. Ni znano, ali je NIS prejel podaljšanje izjeme od sankcij, ki naj bi začele veljati.

Slovaški premier Robert Fico je na Evropskem jedrskem forumu (ENEF) v Bratislavi opozoril, da bi vključitev jedrskega goriva v načrt RePower EU lahko ogrozila energetsko varnost Slovaške. Prav tako je Fico pozval Evropo, naj pri uvozu energije 'sname protiruska očala' in poudaril, da je za stabilne, dostopne in okolju prijazne vire energije nujen razvoj jedrske energije.

Hrvaška vlada je na zaprti seji podaljšala mandat Stjepanu Adaniću kot predsedniku uprave Jadranskega naftovoda (Janaf). Nadzornemu odboru družbe je bil predlagan tudi Ivan Barbarić za člana uprave. Adanić je na čelu družbe od odstavitve prejšnjega predsednika uprave Dragana Kovačevića zaradi preiskave domnevnega podkupovanja.

Hrvaški Janaf je pridobil licenco, ki mu omogoča nadaljevanje izvajanja pogodbe o transportu surove nafte s srbsko Naftno industrijo Srbije (NIS) do 8. oktobra letos. S tem Janaf nadaljuje s transportom nafte za NIS v skladu z obstoječo pogodbo.

Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da lahko ena sama napaka sproži svetovni rat, in dodal, da Madžarska ne podpira članstva Ukrajine v Evropski uniji, ker bi to pomenilo vstop v vojno.

Predsednik SDP Hrvaške, Siniša Hajdaš Dončić, je kritiziral madžarskega premierja Viktorja Orbana, ker se ne želi odreči ruski nafti. Dončić je komentiral madžarske obtožbe glede cene tranzita nafte preko naftovoda Janaf, pri čemer je poudaril, da so Madžari v tem primeru popolnoma v zmoti. Izrazil je tudi mnenje, da je čas, da se podjetje Ina vrne v hrvaške roke.

Priprave na vrh Evropske unije, ki bo 1. oktobra, potekajo v znamenju naraščajočih napetosti, medtem ko Švedska krivi Rusijo za prelete dronov nad skandinavskimi letališči pred vrhom EU v Köbenhavnu. Švedski premier Ulf Kristersson je izrazil prepričanje, da je Rusija verjetno odgovorna za te aktivnosti, ki jih je označil kot poskus pošiljanja sporočila državam, ki podpirajo Ukrajino. Hkrati je nemški zunanji minister Johan Vadeful v Varšavi pozval NATO k hladnokrvnosti pri obrambi zračnega prostora, v katerega vse pogosteje vdirajo ruski droni in bojna letala, da bi se izognili eskalaciji spopada v Ukrajini.

Madžarski minister za zunanje zadeve Péter Szijjártó je ponovil obtožbe, da Hrvaška izkorišča krizne razmere in zaračunava "vojno takso" na surovo nafto, ki se dobavlja Madžarski. Energetski strokovnjaki so te trditve demantirali in poudarili, da Madžarska trenutno sploh ne more porabiti količine nafte, ki jo Hrvaška dobavlja, ter da Madžarska s kritiko Hrvaške poskuša doseči prost pretok cenejše ruske nafte.

Med Madžarsko in Hrvaško je izbruhnil besedni spor, potem ko je madžarski zunanji minister Peter Szijjarto Hrvaški očital, da izkorišča Madžarsko in vojne razmere pri tranzitu surove nafte prek Jadranskega naftovoda (Janaf). Szijjarto je hrvaško vlado obtožil vojnega dobičkarstva.

Madžarski minister za zunanje zadeve Péter Szijjártó je v svojem govoru v New Yorku obtožil Hrvaško, da izkorišča krizne razmere in zaračunava vojno nadomestilo za nafto, ki jo dobavlja Madžarski. Szijjártó je dejal, da madžarska vlada ne bo dovolila, da bi pohlep Hrvaške po dobičku ogrozil rezultate zniževanja režijskih stroškov. Poleg tega je izjavil, da jadranski naftovod ni dovolj kvaliteten.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je izjavil, da po pogovorih z ameriškimi uradniki v New Yorku pričakuje pozitivno rešitev glede visokih ameriških carin na uvoz blaga iz Srbije. Minister za finance ZDA pa je odpovedal srečanje z Vučićem glede carin.

Estonija je uvedla sankcije predsedniku Republike Srbske, Miloradu Dodiku, zaradi spodkopavanja suverenosti in ozemeljske celovitosti držav ter spodbujanja separatizma. Sankcije vključujejo prepoved vstopa v državo za osebe, za katere obstajajo dokazi o vpletenosti v dejavnosti, ki kršijo mednarodno pravo. Sankcije so uvedli tudi proruski političarki iz Moldavije, Irini Vlah.

Med madžarskim MOL-om in hrvaškim Janafom so se pojavile napetosti glede zmogljivosti Jadranskega naftovoda (JANAF) za dobavo nafte Madžarski in Slovaški. MOL trdi, da naftovod ni sposoben zagotavljati zadostnih količin nafte dolgoročno, medtem ko Janaf te navedbe zavrača in jih označuje za manipulacije in opstrukcije. Obe družbi sta prejšnji teden opravili skupne preizkuse na naftovodu, vendar rezultati niso potrdili zadostne zmogljivosti.

Hrvaški premier Andrej Plenković se je v Dubrovniku srečal z delegacijo ameriškega Kongresa in predstavniki Bele hiše, ki jo je vodil senator Lindsey Graham. Razpravljali so o strateškem pomenu JANAF-a, naložbah v evropsko obrambo in sodelovanju v okviru zveze NATO. Poudarili so nadaljnji razvoj partnerskih odnosov med Hrvaško in ZDA.

Jadranski naftovod (Janaf) je prejel dovoljenje Urada za nadzor nad tujim premoženjem (OFAC) za nadaljevanje transporta nafte za Naftno industrijo Srbije (NIS).

Finančno ministrstvo ZDA je že petič odložilo uvedbo sankcij proti srbski družbi Naftna industrija Srbije (NIS), katere večinski lastnik je ruski Gazprom Neft. Odločitev podjetju omogoča nadaljevanje dobav surove nafte prek jadranskega naftovoda (JANAF) na Hrvaškem, kar kaže na zapletene okoliščine in začasno izvzetje iz sankcij proti Gazpromu.

Jadranski naftovod (Janaf) je prejel podaljšanje dovoljenja za dobavo surove nafte Naftni industriji Srbije (NIS) do 27. avgusta. To je pomemben del prihodkov Janafa, ki je januarja lani sklenil pogodbo z NIS-om za transport 10 milijonov ton nafte do decembra 2026. Ameriško ministrstvo za finance je 10. januarja letos uvedlo sankcije proti energetskemu sektorju, kar je povzročilo potrebo po tovrstnem podaljšanju dovoljenja.

Jadranski naftovod (Janaf) je prejel podaljšanje dovoljenja za dobavo surove nafte Naftni industriji Srbije (NIS) do 27. avgusta. Ameriško ministrstvo za finance je 10. januarja uvedlo sankcije, kar je sprožilo potrebo po tovrstnih dovoljenjih za nadaljevanje sodelovanja med hrvaškim in srbskim podjetjem.