APDEJT.si

Ukrajina je zanikala vpletenost v škandal glede uhajanja transkriptov pogovorov ameriškega predstavnika Stiva Vitkofa. Donald Trump je napovedal, da se bo Vitkof sestal z Vladimirjem Putinom v Moskvi, sekretar Den Driskol pa z ukrajinskimi predstavniki z namenom dokončanja mirovnega načrta. Šef NATO Mark Rute je izrazil prepričanje, da bi se konflikt med Rusijo in Ukrajino lahko končal do konca leta.

Dmitrij Peskov je izjavil, da bo veliko ljudi, vključno znotraj ZDA, poskušalo prekiniti mirovni proces v Ukrajini. Sergej Rjabkov je opozoril, da se lahko situacija močno zaostri, če ZDA ne sprejmejo ruskega predloga o omejitvah v okviru sporazuma START. Prav tako je dejal, da Rusija ni pripravljena javno razpravljati o podrobnostih mirovnega načrta Donalda Trumpa za Ukrajino.

Novi dokumenti razkrivajo, da je Trumpov posebni odposlanec Steve Witkoff svetoval visokemu uradniku Kremlja glede načina doseganja miru v Ukrajini. Rusija sicer ostaja odprta za mirovna pogajanja in želi svoje cilje doseči politično in diplomatsko. Donald Trump je napovedal, da se bo srečal z ruskim in ukrajinskim predsednikom, Putinom in Zelenskim, če bo mirovni dogovor "finalen".

Donald Trump je opustil določen rok za dosego mirovnega sporazuma med Ukrajino in Rusijo. Rusija je zavrnila ameriški mirovni načrt za Ukrajino, pri čemer je Lavrov dejal, da je Evropa zapravila priložnost. Reuters poroča, da naj bi Trumpov mirovni načrt v resnici temeljil na ruskem dokumentu, ki je bil njegovi administraciji predan že oktobra.

Kremelj je potrdil, da bo posebni odposlanec Donalda Trumpa, Steve Witkoff, v začetku decembra obiskal Moskvo. Med obiskom naj bi Witkoff Kremelju sporočil, da lahko Rusija obdrži celotno regijo Doneck v vzhodni Ukrajini. Obstaja tudi možnost, da se mu bo pridružil Jared Kushner.

Ukrajina naj bi se strinjala z mirovnim sporazumom, ki ga je posredovala ameriška administracija pod vodstvom Trumpa, vključno z omejitvijo velikosti ukrajinske vojske na 800.000 vojakov. Bela hiša je izrazila optimizem glede dogovora, medtem ko Rusija zavrača prekinitev ognja, ki ne bi izpolnjevala njenih zahtev po ozemlju in razorožitvi Ukrajine. O ozemlju in varnostnih jamstvih naj bi se odločalo na srečanju Trumpa in Zelenskega.

ZDA in Ukrajina sta po pogovorih v Ženevi izrazili previdno pozitivne signale o napredku glede mirovnih pogajanj. Predsednik Zelenski je ocenil, da je pot od predlaganega Trumpovega načrta do "pravega miru" še dolga, vendar je pozdravil določen napredek. Trump pa je izrazil optimizem glede možnosti za dosego dogovora o končanju vojne v Ukrajini.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da nekateri posamezniki z ukrajinskim potnim listom na Zahodu zagovarjajo stališča, ki so v nasprotju z uradno linijo Kijeva. Zelenski je to povedal v nedeljskem večernem nagovoru, v katerem je poročal o pogovorih o mirovnem načrtu z delegacijo ZDA v Ženevi.

ZDA naj bi pritiskale na Ukrajino, da do Dneva zahvalnosti sprejme mirovni načrt s 28 točkami, ki ga je odobril Donald Trump. Načrt vključuje varnostna jamstva po modelu 5. člena Nata in vprašanje Donbasa. Ukrajina je zavrnila kakršnokoli priznanje začasno zasedenih ozemelj kot ruskih.

Pojavile so se informacije o tajnem mirovnem načrtu ZDA in Rusije, ki vsebuje 28 točk in predvideva boleče kompromise za Ukrajino. Ukrajina je nad načrtom zaskrbljena. Visoki ameriški vojaški uradniki so obiskali Kijev. Trump naj bi ponovno pritiskal na Zelenskega za sprejem mirovnega sporazuma.

Poročila razkrivajo, da naj bi Donald Trump odobril mirovni načrt s 28 točkami, ki vključuje ozemeljske koncesije Ukrajine Rusiji, natančneje oddajo regije Donbas v najem. Evropski diplomati poudarjajo, da morata biti Ukrajina in Evropa vključeni v kakršne koli pogovore o končanju vojne. Ameriški kongresniki iz obeh strank so kritični do načrta in ga označujejo za nagrado agresiji. Keith Kellogg naj bi januarja 2026 zapustil položaj posebnega odposlanca Donalda Trumpa za Ukrajino.

Udruženje arhitekata Srbije (UAS) je poslalo odprto pismo Džaredu Kušnerju, v katerem zahteva takojšnjo ustavitev načrtovanega investicijskega projekta na lokaciji kompleksa zgradb Generalštaba v Beogradu.

Zgodovinar in nekdanji ambasador Milan St. Protić je ocenil, da želi srbska oblast ameriškemu podjetniku Jaredu Kushnerju odstopiti Generalštab, da bi pomirila administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa in rešila situacijo v zvezi s sankcijami proti NIS-u.

V Beogradu je na tisoče ljudi protestiralo proti luksuznemu projektu, vrednemu 500 milijonov dolarjev, ki je povezan z Jaredom Kushnerjem, zetom nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Protestniki so izrazili nezadovoljstvo nad načrtovano gradnjo hotela na mestu nekdanje vojaške stavbe, hitremu postopku odobritve projekta, korupcijo in zgodovinsko dediščino.

Po poročanju agencije Bloomberg, ki se sklicuje na interne dokumente družbe, je rudarska družba Rio Tinto začasno ustavila projekt eksploatacije litija v dolini reke Jadar v zahodni Srbiji in ga bo postavila v status "vzdrževanja".

V Beogradu so študenti organizirali protest opozorila z imenom »Mi smo živi zid« pred zgradbo Generalštaba, ki je bila poškodovana med Natovim bombardiranjem leta 1999. Protestniki so se zbrali, da bi izrazili nasprotovanje rušenju kompleksa in formirali »živi zid« okoli zgradb. Protest se je zaključil po dobri uri, udeleženci pa so poudarili, da ne bodo mirno opazovali rušenja.

Hutiji so napovedali prenehanje napadov na Izrael in plovila v Rdečem morju po prekinitvi ognja v Gazi. Prizadevanja za mirovni načrt so zastala, kar povečuje tveganje delitve Gaze. Obstaja poročilo o dogovoru za borce Hamasa v Rafi, ki naj bi jim omogočil varen izhod iz tunelov. Izraelski minister Ron Dermer je odstopil, ZDA in Izrael pa naj bi se dogovorila o deportaciji 200 borcev Hamasa iz Gaze, kar je izraelski uradnik zanikal. Unicef trdi, da Izrael blokira nujne potrebščine, vključno z injekcijami.

Izrael preučuje različne možnosti za rešitev situacije s približno 200 borci Hamasa, ujetimi v tunelih pod Rafahom. Med možnostmi je deportacija borcev, o čemer naj bi se Benjamin Netanjahu pogovarjal z Jaredom Kushnerjem. Obstaja tudi možnost uničenja tunela s Hamasovimi teroristi znotraj, vendar se država želi izogniti nadaljnjemu izsiljevanju s strani te teroristične skupine. Medtem nobena država ni pripravljena sprejeti deportiranih borcev Hamasa.

Izraelski parlament je v prvi obravnavi sprejel predlog zakona o ponovni uvedbi smrtne kazni, ki je namenjena skoraj izključno Palestincem in se ne bo uporabljala za judovske teroriste.

Jared Kushner se je sestal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem v Jeruzalemu, da bi pritisnil na ohranitev krhkega premirja v Gazi in razpravljal o drugi, bolj kompleksni fazi dogovora. Izrael je dejal, da bo odločitev o ujetih borcih Hamasa sprejeta v sodelovanju z ZDA. Srečanja se je udeležil tudi Ron Dermer.

Ameriški odposlanec Džared Kušner se je v Jeruzalemu sestal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem. Srečanje je potekalo v času, ko si Washington prizadeva za premirje v Gazi, dogovorjeno s posredovanjem ZDA.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je z ameriškim odposlancem razpravljal o naslednji fazi prekinitve ognja in načrtu za razorožitev Hamasa v Gazi.

ZDA in Turčija sta sodelovali z arabskimi posredniki pri zagotavljanju varnega prehoda za borce Hamasa, ujetih v tunelih v Gazi. Izrael je v okviru premirja vrnil posmrtne ostanke 15 Palestincev in odkril štiri teroristične tunele Hamasa. Jared Kushner in Benjamin Netanyahu sta se sestala, da bi razpravljala o drugi fazi premirja v Gazi. Netanyahu je dejal, da se Hamas ponovno oborožuje in da bo Gaza demilitarizirana.

Jared Kushner in Benjamin Netanjahu sta se sestala v Jeruzalemu, da bi razpravljala o naslednji fazi krhkega premirja v Gazi s podporo ZDA. Srečanje je potekalo ob koncu prve faze premirja.

Kljub premirju v Gazi je izraelska vojska ubila dva Palestinca, vključno z otrokom, v južni Gazi. Dodatno je neeksplodirano izraelsko orožje ubilo še enega otroka v Khan Younisu. Izrael je oblastem v Gazi predal trupla 15 Palestincev v zameno za posmrtne ostanke izraelskega vojaka, ubitga leta 2014. Poročilo iz Ženeve navaja, da je bilo od začetka premirja ubitih povprečno osem Palestincev dnevno.

Arabske države so zavrnile ameriške pogoje za obnovo sektorja Gaza, ker se bojijo, da bi načrt ZDA lahko privedel do dolgoročne delitve Palestine, poroča Financial Times.

Srbski parlament je sprejel zakon, imenovan lex specialis, ki omogoča gradnjo luksuznega hotela v Beogradu, ki naj bi ga vodil Jared Kushner, zet nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Zakon je bil sprejet kljub preiskavi državnega tožilstva, ki je prvotno ustavila projekt.

Srbski parlament je sprejel zakon, ki omogoča zetu nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Jaredu Kushnerju, gradnjo luksuznega hotela v Beogradu. Zakon se nanaša na kompleks zgradb nekdanjega generalštaba in ministrstva za obrambo, projekt pa je bil prej zaustavljen zaradi preiskave državnega tožilstva.

Srbski parlament razpravlja o zakonu, ki bi pospešil razvoj luksuznega kompleksa v Beogradu. Investitor je podjetje Jareda Kushnerja, zeta nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Projekt je sprožil polemike in nasprotovanja.

Srbske oblasti so pripravljene sprejeti poseben zakon, ki bi Jaredu Kushnerju omogočil gradnjo luksuznega hotela v Beogradu. Projekt je bil zaustavljen zaradi preiskave ponarejene dokumentacije, ki je zgradbi odvzela status kulturnega spomenika. Novi zakon bi lahko postavil precedens za prihodnje projekte, medtem ko mednarodne organizacije pozivajo k ohranitvi kulturne dediščine.

Na seji odbora za kulturo in informiranje srbske skupščine je bila sprejeta sprememba seznama kandidatov za člane Sveta REM (Regulatornega telesa za elektronske medije). Muhedin Fijuljanin in Ljumturije Ameti bosta kandidata sveta nacionalnih manjšin, namesto Ištvana Bodžonija, po tem, ko so predlagatelji opozorili na nepravilnosti pri glasovanju. S tem so bili razveljavljeni "fantomski" glasovi, kar je omogočilo uskladitev seznama kandidatov za devet članov Sveta REM.

Predsednica parlamenta Ana Brnabić je za torek, 4. november, sklicala drugo sejo drugega rednega zasedanja Narodne skupščine, na kateri bodo obravnavali poseben zakon, ki omogoča izvedbo projekta na območju Generalštaba, in predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o enotnem.

Podpredsednik ZDA, JD Vance, se je v Jeruzalemu sestal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, kjer so razpravljali o ohranjanju prekinitve ognja v Gazi in načrtih za obnovo. ZDA si prizadevajo doseči trajni konec spopadov. Medtem je izraelski vojaški uradnik poročal, da ima Hamas še vedno med 10.000 in 20.000 izurjenih borcev in da je ohranjenih 80% tunelskega sistema.

Podpredsednik ZDA JD Vance se je v Jeruzalemu srečal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem. Netanjahu je pred srečanjem poudaril, da je Izrael odgovoren za lastno varnost in ni ameriški protektorat. Med srečanjem naj bi razpravljali o perečih vprašanjih, Vance pa je dejal, da so to 'odločilni dnevi'. Vance naj bi se srečal tudi s predsednikom Isaacom Herzogom.

Po sklenitvi dogovora med Izraelom in Hamasom o Gazi, so ameriški odposlanci Jared Kushner, Joseph Witkoff in Vance obiskali izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, da bi podprli mir. Izrael je ponovno odprl dva mejna prehoda. Nizozemski mediji poročajo, da ZDA izražajo zaskrbljenost, da bi Netanjahu lahko obnovil vojno. Ankete kažejo na porast podpore Netanjahujevi stranki Likud po koncu vojne v Gazi.

Iranski vrhovni voditelj, ajatola Ali Hamenej, je zavrnil trditve ameriškega predsednika Donalda Trumpa o uničenju iranskega jedrskega programa. Hamenej se je posmehoval Trumpovi izjavi, ki jo je slednji podal v intervjuju za televizijo Fox, v katerem je dejal, da je "lepa vojaška operacija" proti iranskim jedrskim objektom utrla pot premirju v Gazi.

Donald Trump je zagotovil, da bo Hamas »uničen«, če ne bo spoštoval dogovora o prekinitvi ognja v Gazi. Dodal je, da ameriške sile ne bodo posredovale proti Hamasu, vendar bi Izrael hitro ukrepal, če bi bilo potrebno. Izrael je namreč že poročal o kršitvah premirja s strani Hamasa.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je sestal z ameriškima izaslancema Steveom Witkoffom in Jaredom Kushnerjem, dan po izraelskih napadih na območje Gaze. Ti napadi so postavili pod vprašaj krhko premirje, ki velja od 10. oktobra. Podpredsednik ZDA je opozoril, da bodo prihajale do "trzljajev in zastojev" pri doseganju miru v Gazi.

Predsednik Trump se je sestal z avstralskim premierjem Anthonyjem Albanesijem v Beli hiši. Med srečanjem naj bi razpravljala o trgovini, carinah, obrambi, globalni varnosti in redkih zemeljskih mineralih. Albanese je dosegel zgodovinski uspeh za Avstralijo.

V ZDA so kritizirali dogodek v čast marincem, na katerem je sodeloval podpredsednik JD Vance, kot nevarno demonstracijo sile med protesti proti Trumpovi administraciji. Govornik predstavniškega doma Mike Johnson je obsodil znake "86 47" kot spodbujanje nasilja. Poročilo razkriva povečano porabo agencije ICE za domače orožje pod Trumpovo administracijo. V Nigeriji je sodišče prepovedalo proteste blizu vile Aso Rock in NASS, policija pa je opozorila protestnike, naj spoštujejo sodno odredbo. Žrtve separatističnega nasilja in drugi nasprotujejo načrtovanim protestom za izpustitev Nnamdija Kanuja, voditelja domorodnega ljudstva Biafre (IPOB).

Po poročanju Zerohedge.com naj bi CIA zavajala Steva Witkoffa in Jareda Kushnerja glede ključnih informacij o Hamasu v kritični fazi mirovnih pogovorov. Intervju z Witkoffom in Kushnerjem razkriva ozadje izraelsko-hamasovskega mirovnega sporazuma v Gazi. Hkrati pa Husseini.substack.com poroča, da naj bi "shadow president" Larry Ellison ciljal na medije in Gazo, pri čemer naj bi Izrael kršil Trumpovo prekinitev ognja.

Med vikendom je prišlo do spopadov med Izraelom in Hamasom v Gazi, kar je ogrozilo krhko prekinitev ognja. Izrael je opozoril, da bo napadel vsakogar, ki bo prečkal "rumeno črto" v Gazi po smrtonosnih spopadih v Rafi. Izraelske sile naj bi se pripravljale na možnost, da bo Hamas vrnil truplo talca. V Kairu potekajo posvetovanja po izraelskih napadih na cilje Hamasa.

Zaradi zveznih politik, ki so povzročile izgubo delovnih mest, zmanjšanje programov in dolgotrajno zaustavitev vlade, so se ameriški zvezni uslužbenci znašli v finančnih težavah, saj se njihovi prihranki manjšajo. Protesti po vsej državi so izražali nezadovoljstvo in pozivali k odgovornosti. Poleg tega je imenovanje Jareda Kushnerja za pomoč pri pogovorih med Izraelom in Hamasom sprožilo vprašanja o njegovi usposobljenosti in motivaciji, saj je bil izbran predvsem zaradi družinskih vezi in judovske identitete.

Kljub krhkemu premirju med Izraelom in Hamasom so se pojavile napetosti v Gazi. Delegacija Hamasa je prispela v Kairo na pogovore z egiptovskimi in katarskimi uradniki, namen katerih je utrditi premirje. Ameriški odposlanci so se sestali z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, da bi poskušali ponovno vzpostaviti načrt za prekinitev ognja v Gazi. Nemčija je izrazila šok nad izraelskim raketnim napadom v Gazi, v katerem sta bila ubita otrok in lokalni zaposleni partnerskega podjetja ZDF, in pozvala k preiskavi.

Egiptovski obveščevalni vodja Hassan Rashad je prispel v Izrael na pogovore o utrditvi premirja v Gazi, olajšanju vstopa humanitarne pomoči ter se srečal z ameriškimi in izraelskimi uradniki. To je bil prvi obisk na visoki ravni od takrat.

Kljub temu, da je v Gazi začelo veljati krhko premirje, je Izrael izvedel več zračnih napadov na južni Libanon, kjer je premirje trajalo že 11 mesecev. Izraelska vojska je izvedla tudi artilerijski napad na Deir el-Balah v osrednjem območju Gaze.

Po desetih dneh prekinitve ognja je Izrael ponovno izvedel napade na območju Gaze, pri čemer je bilo ubitih najmanj 45 ljudi. Istočasno sta Steve Witkoff in Jared Kushner prispela v Izrael, da bi nadzorovala sporazum o prekinitvi ognja. ZDA so pozvale Izrael, naj pomaga Palestincem pri obnovi.

Kljub prizadevanjem za prekinitev ognja v Gazi, je Vance izrazil dvome o njeni stabilnosti. Netanyahu je razkril, da je bil Hamas bombardiran s 153 tonami bomb. Hamas je izročal trupla ubitih talcev, vendar počasi, pri čemer se je skliceval na težave, ki so posledica vojne. Izrael je izvedel nove zračne napade, kar je sprožilo obtožbe Hamasa.

Kljub prizadevanjem za ohranitev krhkega premirja, je Izrael ubil še tri ljudi v bližini premirja v Gazi. Število smrtnih žrtev v Gazi se je povečalo na 68.216.

Po obnovljenih spopadih je izraelska vojska sporočila, da ponovno uveljavlja prekinitev ognja v Gazi in nadaljuje s pošiljanjem pomoči. Vendar pa se pojavljajo obtožbe, da so izraelski vojaki uničili na tisoče ton pomoči, kar je sprožilo kritike o namernem povzročanju lakote v Gazi.