APDEJT.si

Vodja francoske stranke Nacionalni zbor, Jordan Bardella, je bil med obiskom sejma Sainte-Catherine v Vesoulu posut z moko. Storilec, dijak, je bil pridržan. Incident se je zgodil med Bardellinim sprehodom med stojnicami.

Francoska agencija za raziskavo javnega mnenja Odoxa je prvič napovedala, da bi 30-letni vodja skrajne desnice Jordan Bardella zmagal na naslednjih predsedniških volitvah leta 2027, ne glede na to, kdo bi bili njegovi protikandidati. Sedanji predsednik Nacionalnega zbora (RN) in naslednik Marine Le Pen bi prejel več glasov kot kdorkoli drug.

Nemško zunanje ministrstvo je svojim državljanom odsvetovalo potovanja v Venezuelo zaradi poslabšanja varnostnih razmer in nedavnega opozorila ameriške civilne agencije za letalstvo. V državi Južne Amerike so razmere napete, ameriške oborožene sile pa v Karibih zbirajo oborožene sile in uničujejo hitre čolne, ki naj bi prevažali droge.

Fernando Dias, kandidat za predsednika Gvineje-Bissau, je razglasil zmago na nedeljskih predsedniških volitvah in zatrdil, da drugi krog ne bo potreben. Dias je v izjavi, ki so jo prenašali gvinejski mediji, dejal, da so volitve prinesle spremembo režima in da je premagal aktualnega predsednika Umara Sissocoja Embalója.

Francoska skrajna desnica želi, da bi Francija prekinila prispevanje v proračun Evropske unije, da bi preprečila uveljavitev sporazuma z Mercosurjem. Jordan Bardella, predsednik Nacionalnega zbora, je izjavil, da bi morala Francija uporabiti svoj položaj v Evropskem svetu in zagroziti s prekinitvijo prispevka, če bi se izvajanje sporazuma nadaljevalo.

Prefekt departmaja Meuse bo vložil tožbo zaradi "jasno revizionističnih" izjav, ki jih je ob robu slovesnosti v spomin na maršala Pétaina in njegove vojake v Verdunu izrekel predsednik Združenja za obrambo spomina na maršala Pétaina, Jacques Boncompain. Med slovesnostjo je Boncompain izjavil, da je bil Pétain "prvi odpornik Francije". Slovesnost je potekala v cerkvi v Verdunu, ob njej pa se je zbralo tudi okoli sto protestnikov.

Francoska narodna skupščina je s tesno večino 185 glasov proti 184 sprejela resolucijo Nacionalne zveze, ki obsoja francosko-alžirske sporazume iz leta 1968. Levičarji so kritizirali odsotnost večine poslancev stranke Ensemble pour la République, vključno s šefom skupine Gabrielom Attalom. Marine Le Pen je sprejetje resolucije označila za zgodovinski dan za Nacionalno zvezo.

Premier Sébastien Lecornu je v svojem govoru o splošni politiki napovedal možnost začasne ustavitve pokojninske reforme do naslednjih predsedniških volitev leta 2027, da bi preprečil padec vlade. Opozicijske stranke, vključno z Nacionalnim zborom in Nepokorno Francijo, so vložile predloge o nezaupnici. Socialistična stranka bo odločitev o nezaupnici sprejela po govoru premierja Lecornuja. V govoru je Lecornu tudi omenil avtonomijo Korzike in poudaril pomen držanja obljub.

Francoskega premierja Sébastiena Lecornuja èaka glasovanje o nezaupnici zaradi sporne pokojninske reforme. Socialisti so predstavili svoje zahteve, medtem ko Macron meni, da bi padec Lecornujeve vlade pomenil razpustitev parlamenta in predčasne volitve. Lecornu je predstavil svoje smernice za proračun za leto 2026. Boris Vallaud iz socialistov pa izstopa kot pomemben politik.

Francoski podjetniki, ki so leta 2016 podpirali Emmanuela Macrona in upali na njegove reforme, so mu obrnili hrbet. Medtem je Macron, po petih dneh politične krize, ponovno imenoval Sèbastien Lecornuja za premierja. Ta poteza je bila označena kot provokacija, saj naj bi odločitev odvisna od nadaljnjih pogajanj s Socialistično stranko in Republikanci, delavsko gibanje pa poziva k zaustavitvi tega 'cirkusa'.

Sébastien Lecornu je bil ponovno imenovan za premierja in se sooča s časovno stisko pri sestavljanju nove vlade, da bi pravočasno predstavili proračun. Desnica je razdeljena glede sodelovanja v njegovi prihodnji vladi. Stranke La France insoumise, Francoska komunistična stranka in Nacionalni zbor so napovedale nasprotovanje.

Predlog za odstavitev Emmanuela Macrona, ki ga je vložila stranka La France insoumise, je bil s strani članov biroja državnega zbora označen za nedopustnega. Mathilde Panot, predsednica skupine LFI v državnem zboru, je izrazila obžalovanje zaradi vzdržanosti stranke RN pri glasovanju o predlogu za odstavitev.

Po odstopu premierja Lecornuja se je politična kriza v Franciji še zaostrila. Lecornu ima 48 ur časa za iskanje rešitve in se sestaja s predstavniki različnih političnih strank. Marine Le Pen in Jordan Bardella sta zavrnila njegovo povabilo na srečanje. Aurélien Le Coq iz LFI meni, da je edina rešitev odstop predsednika Macrona. Različni scenariji za rešitev politične nestabilnosti so v obtoku, Macron pa se sooča s pomanjkanjem podpore celo znotraj lastne stranke.

Sébastien Lecornu je odstopil s položaja francoskega premierja manj kot mesec dni po imenovanju, po ostrih kritikah na račun njegove nove vlade. Predsednik Emmanuel Macron je sprejel njegov odstop, a mu dal 48 ur za "zadnja pogajanja" in rešitev vlade, sicer grozi z razpustitvijo. Politični odzivi vključujejo pozive k spoštovanju volje francoskih volivcev in kritike Macrona zaradi politične krize.

Po splošnem presenečenju je premier Sèbastien Lecornu odstopil. Predsednik Macron je pooblastil odstopljenega premierja, da v 48 urah poišče rešitev za nastalo politično krizo, pri čemer poskuša s pritiskom na PS in LR preprečiti razpustitev parlamenta. Medtem skrajna desnica poskuša prevzeti oblast. Pojavljajo se ugibanja o morebitnih novih volitvah in povečanju moči Marine Le Pen.

Francoski premier Sébastien Lecornu je odstopil le nekaj ur po predstavitvi svoje vlade, njegov odstop pa je sprejel predsednik Emmanuel Macron. Lecornu naj bi dejal, da ne more biti premier, če niso izpolnjeni določeni pogoji, kar nakazuje na odpor proti njegovi vladi. Po imenovanju Lecornujeve vlade so se pojavile kritike, zlasti s strani Bruna Retailleaua, ki je napovedal možnost odstopa, čemur so sledili tudi drugi člani stranke Les Républicains, ki so prav tako grozili z izstopom. Macron je izgubil že tretjega premierja v manj kot enem letu, kar izpostavlja krhkost vlade.

Marine Le Pen se je v petek, 3. oktobra, srečala s premierjem Sébastienom Lecornujem v Matignonu. Presenetljivo pa je s seboj pripeljala mačjega mladiča, medtem ko Jordan Bardella ni bil prisoten. Po srečanju je Le Penova izrazila zaskrbljenost, ker še vedno nima jasne vizije premierjevega projekta.

Priljubljenost francoskega predsednika Emmanuela Macrona je konec septembra padla na najnižjo raven od njegovega prihoda v Elizejsko palačo leta 2017, saj ga podpira le še 22 % javnosti. Voditelja skrajne desnice Marine Le Pen in Jordan Bardella sta trenutno najbolj priljubljena politična voditelja v Franciji. Ankete kažejo na "rekorden padec" Macronove podpore.

Sébastien Lecornu je bil imenovan za novega premierja Francije po odstopu Françoisa Bayrouja. Lecornu se je že začel posvetovati z voditelji strank in predsednico Narodne skupščine, imenovanje ministrov pa bi lahko trajalo dlje časa, saj je priprava proračuna povzročila padec prejšnje vlade.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v svojem govoru o stanju v Evropski uniji ni omenila Srbije, čeprav je bila ta država dan prej ena od tem v Evropskem parlamentu. Evroposlanci so izrazili stališče, da je nujna sprememba odnosa do režima Aleksandra Vučića. Lukas Furlas, predsedujoči Delegacije Evropskega parlamenta za odnose s Srbijo, pa je izjavil, da vizija von der Leynove pomeni jasno evropsko pot za Srbijo.

Več držav je izdalo potovalna opozorila za Francijo zaradi načrtovanih protestov in motenj, ki so predvidene 10. septembra. Demonstracije so odziv na načrtovane reze, pričakujejo pa se stavke in motnje v prometu po vsej državi. Kljub zamenjavi francoskega premierja, Françoisa Bayrouja, pozivi k mobilizaciji niso pojenjali.

Beloruske oblasti so poljskemu odpravniku poslov predale protestno noto zaradi odločitve poljske vlade o začasni ustavitvi prometa na poljsko-beloruski meji. Minsk meni, da je poteza Varšave 'privatizacija' meja Evropske unije.

Poljska je sestrelila ruske drone, potem ko jih je več deset vstopilo v njen zračni prostor, kar je po besedah poljskega premierja državo najbolj približalo konfliktu po drugi svetovni vojni. Ruska državna televizija je omilila obtožbe Poljske in se osredotočila na druge novice. Belorusija trdi, da je njena zračna obramba uničila drone, ki naj bi bili namenjeni v Poljsko in Litvo. Rusija poskuša preložiti odgovornost za napad na Poljsko in širi dezinformacije, da gre za provokacijo Ukrajine in evropskih elit, da bi NATO vpletli v neposreden konflikt. Ukrajinski droni so napadli rusko obalo Črnega morja v Sočiju.

Sébastien Lecornu je uradno prevzel premierski položaj po odstavitvi vlade Françoisa Bayrouja. Njegovo imenovanje je bilo v poslovnih krogih pozitivno sprejeto, medtem ko v Mayottu izražajo zadržanost in pričakujejo zagotovitev sredstev za obnovo. Vzporedno s tem potekajo protesti, katerih cilj je blokada države, dva dni po glasovanju o zaupnici vladi Françoisa Bayrouja. Cilj protestov je tudi omogočiti ljudem manifestacijo. Pojavljajo pa se tudi posamezniki, ki želijo povzročiti kaos.

Padec francoske vlade je sprožil val protestov in pozivov k odstopu predsednika Emmanuela Macrona. Delavci in protestniki izražajo nezadovoljstvo z vladnimi načrti in gospodarsko situacijo v državi, ki jo zaznamuje visoka zadolženost. Nasprotniki vlade padec vlade vidijo kot zmago in pozivajo k nadaljnji mobilizaciji za uveljavitev svojih zahtev.

Po vdoru ruskih dronov v poljski zračni prostor je Poljska zahtevala aktiviranje člena 4 NATO. Premier Donald Tusk je dejal, da je država v najkritičnejši točki po drugi svetovni vojni. Rusija trdi, da ni načrtovala napadov na Poljsko in da so bili vsi cilji napadov na Ukrajino doseženi. ZDA so ponovile zavezo k obrambi ozemlja NATO.

Večina francoskih državljanov podpira razpis novih parlamentarnih in predsedniških volitev, če bo manjšinska vlada premierja Françoisa Bayrouja padla. Ankete javnega mnenja kažejo na naraščajoče nezadovoljstvo z vlado, opozicijske stranke pa napovedujejo glasovanje o zaupnici, kar bi lahko povzročilo novo krizo v drugem največjem gospodarstvu evroobmočja. Dve tretjini vprašanih si želita tudi odstop predsednika Emmanuela Macrona.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je izrazil polno podporo svojemu premierju, ki se sooča z glasovanjem o zaupnici. Glasovanje, predvideno za 8. september, bi lahko povzročilo padec vlade.

Odprta je bila preiskava o rasističnih, protimuslimanskih, antisemitskih in homofobnih komentarjih na Facebook skupini "La France avec Jordan Bardella", ki jo upravljajo vodilni člani stranke Rassemblement National. Vodstvo stranke je že junija pozvalo poslance, naj zapustijo vse Facebook skupine, kjer so bile objavljene sporne vsebine.

Po napovedi glasovanja o zaupnici premierja Françoisa Bayrouja se pojavljajo različni scenariji, vključno z imenovanjem novega premierja ali razpustitvijo parlamenta, če vlada pade. Minister za zdravje Yannick Neuder je izpostavil, da ministri niso bili nujno obveščeni o Bayroujevi odločitvi. Predsednik U2P Michel Picon pa je politično dogajanje označil za osupljivo.

Premier François Bayrou je napovedal glasovanje o zaupnici v parlamentu 8. septembra. Napovedal je tudi, da bodo odpravili nepravične davčne niše in poenostavili birokracijo v proračunu za leto 2026. Bayroujeva vlada vidi več vzrokov za brezposelnost in poudarja učinkovito vrnitev na delo, ter opozarja na resnost situacije z dolgom. Opozoril je, da sta LFI in RN antagonistični politični organizaciji, ki bi lahko povzročili krizo. Sindikat CFDT je izrazil nezadovoljstvo s pomanjkanjem konkretnih napovedi s strani Bayrouja in izrazil dvom glede proračuna za leto 2026. Voditelji opozicije so napovedali svoje namere glede glasovanja o zaupnici.

Francoska stranka Rassemblement National (RN) je začela vračati 3,5 milijona evrov odškodnine, ki jih dolguje Evropskemu parlamentu. Stranka pod vodstvom Marine Le Pen in Jordana Bardelle je že poravnala prvi obrok v višini približno 1,5 milijona evrov. Drugi obrok naj bi bil plačan oktobra, kar bi lahko otežilo financiranje predsedniške kampanje leta 2027. Odškodnina je bila določena s sodbo pariškega sodišča.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal, da bo Francija septembra na zasedanju Generalne skupščine ZN priznala državo Palestino. To potezo je palestinski predsednik Mahmoud Abbas pozdravil kot "zmago". Medtem ko Nemčija in Velika Britanija zaenkrat zavračata priznanje, nemški kancler stališče utemeljuje z "državno odgovornostjo" in solidarnostjo z Izraelom, čeprav se nahaja med njo in spoštovanjem mednarodnega prava. Do sedaj je že 148 od 193 držav članic ZN uradno priznalo državo Palestino.