APDEJT.si

Kremlj je potrdil, da ostaja odprt za mirovna pogajanja glede Ukrajine. Tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je ponovil, da Moskva še vedno čaka na posodobljen ameriški načrt za rešitev konflikta v Ukrajini, ki je bil skrajšan. Posebni odposlanec ZDA se je v Abu Dhabiju sestal z ruskimi uradniki, srečanja pa naj bi se udeležili tudi Ukrajinci. Evropski protipredlog je Kremelj zavrnil kot "nekonstruktiven".

Marco Rubio je iz Trumpovega mirovnega načrta za Ukrajino odstranil določbe, ki bi trajno prepovedale članstvo Ukrajine v Natu in preprečevale vzpostavitev varnostnih sil držav članic Nata znotraj Ukrajine, kar bi lahko odvračalo Rusijo od ponovnih napadov. Spremenjena je bila tudi določba, ki je prvotno zahtevala, da Ukrajina odstopi ozemlje Rusiji, je dodal uradnik Bele hiše.

Vladimirja Putina je v Kirgiziji sprejel predsednik Sadir Žaparov, kar kaže na slovesen sprejem ruskega predsednika med tridnevnim obiskom. Med obiskom naj bi Putin podaljšal mednarodne sporazume med državama.

Nemški kancler Friedrich Merz je po pogovorih o mirovnem načrtu za Ukrajino v Ženevi poudaril pomen sodelovanja Rusije v prihodnjih mirovnih pogajanjih. Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je izpostavil nujnost vključitve Evropske unije v odločanje o sankcijah proti Rusiji in upravljanju zamrznjenega ruskega premoženja. Svetovalec ruskega predsednika Jurij Ušakov je evropski mirovni predlog označil za nekonstruktiven in poudaril, da Rusiji bolj ustreza prvotni ameriški načrt.

Jurij Ušakov, svetovalec Vladimirja Putina, je ostro kritiziral evropski odgovor na mirovni načrt za Ukrajino, ocenjujoč ga kot "popolnoma nekonstruktiven" in nesprejemljiv za Rusijo. Poudaril je, da predlog ne izpolnjuje ruskih pričakovanj in da o njem niso potekala konkretna pogajanja.

Po poročanju naj bi ukrajinska delegacija soglašala z ZDA glede pogojev morebitnega mirovnega sporazuma. V Abu Dabiju je Dan Driscoll, novi odposlanec Bele hiše, Rusom predstavil preoblikovan mirovni načrt. Kljub temu pa Zelenski opozarja, da je potrebno še veliko dela.

Rusija je zavrnila vložek Evrope v mirovne predloge za Ukrajino in izrazila podporo prvotnemu 28-točkovnemu načrtu Donalda Trumpa. Ukrajinski uradniki so potrdili, da ta načrt ne obstaja več, medtem ko je Rusija dejala, da so spremembe v načrtu zanjo nesprejemljive. Svetovalec nekdanjega direktorja Cie je dejal, da Trumpov načrt pomeni, da bo Vladimir Putin dobil "vse, kar si želi".

ZDA in Ukrajina sta objavili posodobljen mirovni okvir za končanje vojne z Rusijo, vendar so ključna vprašanja, kot so število ukrajinskih oboroženih sil, prihodnost jedrske elektrarne Zaporožje in oblika izmenjave ujetnikov, ostala odprta. Bolgarija podpira prizadevanja Ukrajine za pravičen in trajen mir, ki zagotavlja njeno suverenost in ozemeljsko celovitost.

Zelenski je izrazil pripravljenost za pogovor s Trumpom o občutljivih točkah ameriškega mirovnega načrta. Pogajanja o mirovnem načrtu so potekala tudi v Abu Dabiju, kjer so se srečali predstavniki ZDA, Ukrajine in Rusije. Zelenski naj bi do konca novembra obiskal ZDA, da bi s Trumpom dokončno dorekel dogovor za končanje vojne. Ukrajina naj bi se strinjala z omejitvijo števila vojakov, o ozemeljskih vprašanjih in varnostnih garancijah pa se morata dogovoriti še Zelenski in Trump.

ZDA in Ukrajina sta po pogovorih v Ženevi spremenili mirovni načrt za Ukrajino, ki zdaj vsebuje manj točk. Zelenski je dejal, da so bile upoštevane mnoge pravilne točke. Rusija ocenjuje pogoje EU za mir v Ukrajini kot absurdne in meni, da je ameriški načrt za Ukrajino ustreznejši, čeprav nekatera vprašanja še potrebujejo obravnavo. Kljub temu bo Kremlj počakal na izid pogovorov med ZDA in Ukrajino, predvsem glede vprašanja morebitnega vstopa Ukrajine v Nato.

Ruski mediji poročajo, da ameriški mirovni načrt predvideva, da Rusija prepusti zamrznjeno premoženje za obnovo Ukrajine, kar je za Rusijo sporno. Diplomati v Ženevi so poročali o napredku glede mirovnega okvira, medtem ko se je zgodil nov ruski napad z droni na Harkov. Evropske države pripravljajo protipredlog ameriškemu načrtu, ki bi bil bolj sprejemljiv za Kijev. Madžarski minister Sijarto je izjavil, da EU škoduje Ukrajini z zavračanjem ameriškega načrta. Ukrajinska delegacija se je vrnila iz Ženeve v Kijev.

Predsednik Rusije Vladimir Putin bo med državnim obiskom v Kirgiziji, ki bo potekal med 25. in 27. novembrom, opravil rusko-kirgiške pogovore in se udeležil zasedanja sveta kolektivne varnosti ODKB. Po koncu obiska bo Putin komuniciral s predstavniki medijev, je sporočil pomočnik predsednika Ruske federacije Jurij Ušakov.

Pomočnik ruskega predsednika je izjavil, da so evropski protinavrh k ameriškemu mirovnemu načrtu za Ukrajino nekonstruktivni in za Rusijo ne bodo delovali. Zelenski je izjavil, da je glavna ovira za mirovni sporazum, ki ga spodbujajo ZDA, ta, da Putin želi pravno priznanje ozemlja, ki ga je ukradel. Putin je o ameriškem mirovnem načrtu govoril tudi s turškim predsednikom Erdoğanom.

Ukrajinski napadi naj bi zadeli veliko elektrarno v moskovski regiji. Hkrati je Rusija pripravljena podrobno razpravljati o novem mirovnem načrtu za Ukrajino, medtem ko se Kremelj pripravlja na obisk Vladimirja Putina v Indiji v začetku decembra.

Finski predsednik Stubb je izjavil, da je Moskva 'zamudila priložnost' za organizacijo srečanja med Putinom in Trumpom na Madžarskem. Svetovalec ruskega voditelja za zunanjo politiko, Jurij Ušakov, je potrdil, da je bilo srečanje med Trumpom in Putinom, ki naj bi se odvilo v Budimpešti, odloženo na zahtevo ameriške strani. Ruski zunanji minister Lavrov je dodal, da je Trump odločitev sprejel po prejemu poročil 'iz zakulisja'.

Ukrajinske sile so razstrelile cesto, ki povezuje okupirano Selidovo in Pokrovsk, kar ovira ruske prodore v Donecki regiji. Ruske enote medtem napredujejo proti Zaporožju in Siversku, ukrajinske sile pa se soočajo z obkolitvijo pri Pokrovsku. Rusija in ZDA naj bi vodile pogovore o rešitvi ukrajinske krize na podlagi dogovorov iz Anchoragea. Ruske sile tudi trdijo, da so zavzele dve dodatni vasi na jugu.

Pomočnik ruskega predsednika Jurij Ušakov je sporočil, da Rusija prejema številne signale iz ZDA glede ukrajinskega konflikta. Pogovori o ukrajinski rešitvi potekajo na podlagi dogovorov, doseženih v Anchorageu. Ušakov je poudaril, da ZDA niso dale nobenih znakov, da ti dogovori niso več aktualni, in dodal, da še vedno predstavljajo dobro osnovo za mirovna pogajanja.

Načrtovano srečanje med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom je bilo preloženo, a stiki med stranema se nadaljujejo, je sporočil pomočnik ruskega predsednika Jurij Ušakov. Dodal je, da Moskva in Washington aktivno razpravljata o rešitvi ukrajinske krize in da so bile ugotovitve aljaškega vrha posredovane Kijevu.

Pomočnik ruskega predsednika, Jurij Ušakov, je izjavil, da se stiki glede priprave morebitnega srečanja med predsednikom Rusije, Vladimirjem Putinom, in ameriškim predsednikom, Donaldom Trumpom, nadaljujejo. Ušakov je tudi komentiral možnost srečanja v Budimpešti.

Ruska vojska je sporočila, da je zavzela dve naselji na jugu Ukrajine in da napreduje proti oslabljeni ukrajinski vojski. Ukrajina naj bi to zimo uvažala plin iz Grčije in se pripravlja na dogovor z Azerbajdžanom. Po navedbah Zelenskega Rusija ni izpolnila rokov za zavzetje Pokrovska in Kupjanska.

Pomočnik ruskega predsednika Jurij Ušakov je izjavil, da Vladimir Putin ni prejel sporočil od Donalda Trumpa preko Kasima-Žomarta Tokajeva, ki je bil prejšnji teden v ZDA. Prav tako je dejal, da nobena stran ni zavrnila dogovorov, doseženih med Putinom in Trumpom v Anchorageu, ki ostajajo glavna tema stikov med Rusijo in ZDA.

Pomočnik ruskega predsednika, Jurij Ušakov, je sporočil, da ZDA niso zavrnile dogovorov, ki sta jih predsednika Vladimir Putin in Donald Trump dosegla v Anchorageu na Aljaski. Po njegovih besedah so ti dogovori še vedno v veljavi in predstavljajo glavno temo stikov med Rusijo in ZDA.

Po poročanju Financial Timesa je Jonathan Powell, svetovalec za nacionalno varnost britanskega premierja, v začetku leta poskušal vzpostaviti neposreden stik z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Razlog za to naj bi bila zaskrbljenost, da ameriški predsednik Trump ne bo upošteval interesov Evrope v pogovorih.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da je Moskva pripravljena obnoviti pogovore z Washingtonom o pripravah na srečanje med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.

Po ruskem testiranju jedrske rakete Burevestnik je Donald Trump kritiziral Vladimirja Putina in zatrdil, da ima ZDA orožje, ki je še bolj grozljivo in bližje ruskim obalam. Trump je okrepil pritisk z naftnimi sankcijami, zaradi katerih naj bi Putin že čutil bolečino. Medtem so strokovnjaki opozorili na pomanjkljivosti novega ruskega orožja, ki naj bi bilo 20-krat močnejše od bombe, odvržene na Hirošimo.

Severnokorejski in ruski diplomati so ZDA obtožili za povzročanje napetosti na Korejskem polotoku in se dogovorili za okrepitev odnosov. Severnokorejska zunanja ministrica se je v Kremlju sestala z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Donald Trump je pozval ukrajinskega predsednika Zelenskega, naj se dogovori in konča konflikt z Rusijo. Kot razlog za izbiro Madžarske za srečanje s Putinom je navedel dobre odnose z madžarskim premierjem Orbanom. Ukrajinski uradniki so izrazili potrebo po motivaciji Putina za resne mirovne pogovore. Trump naj bi Zelenskemu rekel, da ne želi Ukrajini prodati raket Tomahawk.

Evropska unija je potrdila, da ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu ni prepovedan vstop v EU, temveč mu je zamrznjeno premoženje. Medtem so se pojavile informacije, da je med srečanjem Trumpa in Putina na Aljaski prišlo do napetosti zaradi zgodovinskega monologa o Ukrajini. Evropska komisija je napoved srečanja Trumpa in Putina v Budimpešti sprejela previdno, medtem ko Madžarska zagotavlja, da bo Putinu omogočen vstop v državo.

Madžarski premier Viktor Orbán je potrdil, da se Budimpešta pripravlja na srečanje med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom, o čemer je Orbán govoril tudi s Putinom po telefonu. Srečanje bo med drugim namenjeno pogovorom o končanju vojne v Ukrajini. Trump se bo kmalu srečal tudi z Zelenskim v Washingtonu. Kremeljski pomočnik Jurij Ušakov je potrdil, da je bila glavna tema telefonskega pogovora med Trumpom in Putinom Ukrajina.

Donald Trump je opravil telefonski pogovor z Vladimirjem Putinom in se srečal z Volodimirjem Zelenskim, s čimer je usmeril pozornost na vojno v Ukrajini. Razpravljali naj bi tudi o prejšnjem telefonskem pogovoru s Putinom in dobavi raket Tomahawk. Viktor Orbán je napovedal, da se bo s Putinom pogovarjal o možnem srečanju med ZDA in Rusijo v Budimpešti.

Madžarski premier Viktor Orbán je po telefonu govoril z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom o pripravah na morebitni mirovni vrh v Budimpešti. Budimpešta se pripravlja na srečanje med Putinom in Trumpom. Rusija je predlagala gradnjo podvodnega tunela med Rusijo in ZDA, vrednega 65 milijard dolarjev.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je izjavil, da bo Kremelj ocenil srečanje med Donaldom Trumpom in Volodimirjem Zelenskim šele po njegovem zaključku. Medtem je bilo napovedano, da bo Trump v četrtek opravil telefonski pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, kjer naj bi razpravljala o konfliktu v Ukrajini.

Vladimir Putin je pohvalil prizadevanja Donalda Trumpa za mir, zlasti njegovo vlogo pri posredovanju mirovnega sporazuma med Izraelom in Hamasom. Jurij Ušakov pa je izjavil, da je Rusija pripravljena sprejeti ideje, predstavljene na srečanju med Putinom in Trumpom na Aljaski.

Vladimir Putin je izjavil, da je preiskava sestrelitve letala družbe Azerbaijan Airlines decembra 2024 zahtevala čas, da bi ugotovili vzroke tragedije in preverili vse okoliščine. Poudaril je, da sta Rusija in Azerbajdžan zaradi te tragedije preživela krizo čustev in izrazil upanje, da sta državi to negativno poglavje v odnosih že zaključili.

Bela hiša je ostro reagirala, ker Donald Trump ni prejel Nobelove nagrade za mir, in obtožila Nobelovo komisijo, da daje prednost politiki pred mirom. Kljub prizadevanjem republikancev in samega Trumpa, nagrade ni prejel.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da bi dolgoročne rakete in premirje z Rusijo zadostovali za njegovo nominacijo s strani Kijeva. Poudaril je, da bi dobava raket Tomahawk Ukrajini lahko prisilila Rusijo, da se vrne za pogajalsko mizo. V zameno za dobavo teh raket bi Ukrajina nominirala Donalda Trumpa za Nobelovo nagrado za mir.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da ZDA in NATO stopnjujeta pritisk za rešitev ukrajinskega konflikta. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi Trumpu postavil pogoj za posredovanje pri prekinitvi ognja, in sicer dobavo raket Tomahawk. Finski predsednik Alexander Stubb je Trumpa pohvalil za prizadevanja za mir na Bližnjem vzhodu in izrazil upanje, da bo Ukrajina naslednji veliki mirovni dogovor.

Medtem ko Kremelj zanika prekinitev pogovorov z ZDA o Ukrajini, ruske sile napredujejo v Ukrajini. Predsednik Putin je dejal, da ima Moskva 'strateško pobudo', Ukrajina pa je okrepila napade na ruske plinske objekte. Ukrajinski uradniki bodo prihodnji teden v ZDA razpravljali o zamrznjenem ruskem premoženju, zračni obrambi in sankcijah proti Moskvi.

Poljska je sestrelila ruske drone, potem ko jih je več deset vstopilo v njen zračni prostor, kar je po besedah poljskega premierja državo najbolj približalo konfliktu po drugi svetovni vojni. Ruska državna televizija je omilila obtožbe Poljske in se osredotočila na druge novice. Belorusija trdi, da je njena zračna obramba uničila drone, ki naj bi bili namenjeni v Poljsko in Litvo. Rusija poskuša preložiti odgovornost za napad na Poljsko in širi dezinformacije, da gre za provokacijo Ukrajine in evropskih elit, da bi NATO vpletli v neposreden konflikt. Ukrajinski droni so napadli rusko obalo Črnega morja v Sočiju.

Po vdoru ruskih dronov v poljski zračni prostor je Poljska zahtevala aktiviranje člena 4 NATO. Premier Donald Tusk je dejal, da je država v najkritičnejši točki po drugi svetovni vojni. Rusija trdi, da ni načrtovala napadov na Poljsko in da so bili vsi cilji napadov na Ukrajino doseženi. ZDA so ponovile zavezo k obrambi ozemlja NATO.

Kitajska je zanikala Trumpove obtožbe, da z Rusijo in Severno Korejo snuje zaroto proti Združenim državam Amerike, in branila svojo odločitev, da na vojaško parado povabi Putina in Kima. Trump se je posmehoval srečanju svetovnih voditeljev na Kitajskem, ki se ga je udeležil tudi Prabowo Subianto.

Indonezijski predsednik Prabowo Subianto se je udeležil praznovanja 80. obletnice zmage v protijaponski vojni, ki je potekala na Trgu nebeškega miru v Pekingu 3. septembra 2025. Njegova udeležba poudarja aktivno vlogo Indonezije v mednarodnih odnosih.

Na Kitajskem je potekala vojaška parada, ki so se je udeležili številni svetovni voditelji, med njimi indonezijski predsednik Prabowo Subianto, ruski predsednik Vladimir Putin in severnokorejski voditelj Kim Jong Un. Kitajski predsednik Xi Jinping je poudaril, da se svet nahaja na prelomnici med mirom in vojno.

Predsednik Karol Nawrocki je prispel v Združene države Amerike, kjer se je v Washingtonu srečal s predsednikom Donaldom Trumpom. To je njegov prvi uradni obisk v tujini kot predsednika.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prispel na Dansko, kjer se je udeležil vrha z državami severne Evrope in Baltika. Tam je razpravljal o nadaljnji podpori Ukrajini pri obrambi pred rusko invazijo. Po obisku na Danskem se je Zelenski odpravil še v Francijo na dodatne pogovore.

Vladimir Putin je ponovil, da Rusija ne nasprotuje članstvu Ukrajine v Evropski uniji, vendar ostaja proti članstvu v Natu. Izjavil je tudi, da so ZDA poslušale ruske argumente glede vojne v Ukrajini. Poleg tega je Putin predlagal Slovaški, da bi lahko prekinila dobavo energije Ukrajini kot odgovor na ukrajinske napade na dobavo nafte.

Ukrajinski droni napadajo ruske rafinerije in s tem ogrožajo Putinovo moč, kar razkriva ranljivost Rusije kot energetske velesile. Pojavlja se pomanjkanje goriva. Hkrati, ruski generalštab prikazuje zemljevide, ki kažejo na ozemeljske zahteve do Odese, kar nakazuje na pomanjkanje pripravljenosti za mirovna pogajanja. Ukrajinske vojaške sile opozarjajo, da Rusija načrtuje novo veliko ofenzivo proti vzhodnim ukrajinskim mestom, pri čemer naj bi se okrepilo topniško obstreljevanje v nekaterih regijah.

Slovaški premier Robert Fico se je srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in napovedal okrepitev gospodarskih odnosov med državama. Fico je Putinu predlagal omejitev povratne dobave plina in elektrike iz Evrope v Ukrajino, z namenom zaustavitve ukrajinskih napadov na infrastrukturo. Slovaška si želi normalizirati odnose z Rusijo in uvažati več ruskega plina preko plinovoda Turski tok.

Vladimir Putin je med srečanjem s slovaškim premierjem Robertom Ficom pohvalil neodvisno stališče Slovaške. Fico se je udeležil tudi praznovanja 80. obletnice konca druge svetovne vojne na Kitajskem, kjer se je sestal s Putinom. Fico je napovedal srečanje z ukrajinskim predsednikom Zelenskim. Putin je izjavil, da Rusija ne namerava napasti Evrope, ter poudaril, da se vzpostavlja nov svetovni red. Obiskal ga je tudi severnokorejski voditelj Kim.

Aleksandar Vučić je po srečanju z Vladimirjem Putinom v Pekingu izjavil, da pričakuje nov plinski aranžma z Rusijo do konca septembra, ki bo za Srbijo ugoden. Poudaril je, da je sodelovanje z Rusko federacijo ključnega pomena in verjame, da se lahko še okrepi. Lukašenko je na srečanju s Putinom izjavil, da Belorusija podpira Rusijo pri reševanju konflikta v Ukrajini.