APDEJT.si

Hrvaška je v Natovo operacijo KFOR na Kosovu napotila 151 vojakov. Ministrstvo za obrambo je poudarilo, da je varnost Kosova ključna za stabilnost celotne regije. Vojake so slovesno pospremili v vojašnici v Đakovu, pri čemer je Anušić poudaril ponos nošenja hrvaške uniforme.

Kosovski minister za notranje zadeve Xhelal Sveçla je obtožil Srbijo, da preko kriminalnih in terorističnih skupin še naprej načrtuje in izvaja teroristične napade na Kosovu. Po odkritju detonatorjev v Leposaviću je Sveçla dejal, da je kosovska policija preprečila številne nevarne teroristične napade.

Črnogorski minister za obrambo Dragan Krapović se je v Podgorici sestal z novim poveljnikom KFOR-a, generalmajorjem Ozkanom Ulutašem. Glavna tema pogovorov je bila aktualna varnostna situacija na Zahodnem Balkanu, s poudarkom na dogajanjih na Kosovu. Krapović je izpostavil pomembnost prisotnosti KFOR-a za zagotavljanje varnosti in stabilnosti v regiji, ter poudaril, da je normalizacija odnosov med Beogradom in Prištino mogoča skozi dialog.

Velika Britanija bo nadaljevala s podporo mirovni misiji KFOR pod vodstvom Nata na Kosovu še vsaj tri leta. To je sporočil KFOR, s čimer je potrdil podaljšanje britanske prisotnosti v regiji.

KFOR je izvedel vaje izkrcavanja iz helikopterjev na jugu Kosova. Vaje so vključevale vojake nemške pehote, podporo ameriškega letalstva in enote za uničevanje eksplozivnih naprav iz Regionalnega poveljstva Vzhod. Helikopterji UH-60 Black Hawk so razporejali enote in pomagali pri neodvisni patrulji. Cilj vaje je bil izboljšati hitro zračno mobilnost, postopke izkrcavanja in koordinacijo med pehotnimi timi, letalstvom in EOD enotami.

Neimenovani uradnik zveze NATO je za Radio Slobodna Evropa izjavil, da je nujno, da se vse aktivnosti v zračnem prostoru Kosova ustrezno usklajujejo z mirovno misijo NATO na Kosovu, Kforjem. Namen tega je preprečiti napetosti in zagotoviti varnost. Kfor redno nadzira zračni prostor Kosova.

Načelnik Generalštaba Vojske Srbije, general Milan Mojsilović, je v telefonskem pogovoru s poveljnikom KFOR-a, generalmajorjem Ozkanom Ulutašem, izrazil oster protest zaradi nadaljevanja oboroževanja Kosova s turškimi droni. Ministrstvo za obrambo Srbije je sporočilo, da je Mojsilović protestiral zaradi te poteze.

Načelnik Generalštaba Vojske Srbije, general Milan Mojsilović, se je sestal z novim poveljnikom KFOR-a, generalmajorjem oboroženih sil Turčije Ozkanom Ulutašem. Razgovarjali so o varnostnih razmerah na Kosovu in Metohiji. Ulutaš je nedavno prevzel dolžnost od italijanskega generalmajorja Enrica Barduanija.

General Milan Mojsilović je v telefonskem pogovoru protestiral pri novemu poveljniku Kforja, turškemu generalmajorju, zaradi nadaljnje dobave turških dronov "Skajdeger" Kosovskim varnostnim silam. Srbija opozarja, da to krši resolucijo 1244 Združenih narodov.

Kosovski minister za notranje zadeve Dželjalj Svečlja je izjavil, da je Srbija večkrat kršila kosovski zračni prostor z nepooblaščenimi preleti dronov. Preiskava incidentov poteka v sodelovanju s Kforom. Svečlja je v intervjuju za KTV Koha dejal, da do kršitev zračnega prostora prihaja "občasno".

Milan Radoičić, nekdanji podpredsednik Srpske liste s Kosova, za katerim je Kosovo razpisalo tiralico, je v Kosjeriću grozil občanom. Skupina občanov "Čisti ljudje za čist Kosjerić" je sporočila, da je Radoičić v spremstvu predstavnikov lokalne oblasti in njihovega spremstva odprto grozil občanom zaradi shoda proti blokadam SNS.

Turški general Ozkan Ulutaš bo 3. oktobra prevzel poveljstvo nad KFOR-jem od italijanskega generala Enrica Barduanija. Primopredaja dolžnosti bo potekala v kampu "Film City" v Prištini. V člankih je omenjen tudi 3. september, vendar je verjetno prišlo do napake pri navedbi datuma, saj večina poročil omenja 3. oktober.

V Bosno in Hercegovino so prispele rezervne sile EUFOR-a, ki se jim bo pridružil tudi KFOR. Skupaj bodo sodelovale v vaji "Brzi odgovor 2025". Po prihodu vseh predvidenih sil bo izvedena integracijska vaja, ki ji bo sledila realizacija vaje "Brzi odgovor".

Rusija je ponovila svoje nasprotovanje prisotnosti vojaških enot Nata v Ukrajini. Po srečanju tako imenovane koalicije pripravljenih, je Kremelj poudaril, da je prisotnost Natovih sil v Ukrajini nesprejemljiva, ne glede na to, ali bi do nje prišlo pred ali po morebitnem mirovnem sporazumu. Ruski predsednik Putin je opozoril Zahod pred pošiljanjem vojakov v Ukrajino, vključno z mirovnimi silami.

Hrvaški vojaški pilot J. I. in njegova partnerka, državljanka Srbije, sta v priporu zaradi suma vohunjenja. Županijsko državno tožilstvo v Splitu ju obtožuje mednarodnega vohunjenja, sodnik pa je odredil enomesečni pripor. Predsednik Zoran Milanović se je odzval na preiskavo, medtem ko je obramba prepričana, da niso izpolnjeni pogoji za kaznivo dejanje vohunjenja in da nacionalna varnost ni bila ogrožena. Tožilstvo se je pritožilo na odločitev sodišča, ki je zavrnilo predlog za pripor zaradi nevarnosti ponavljanja kaznivega dejanja.

Hrvaškega vojaškega pilota iz Splita in njegovo partnerko s Kosova so priprli zaradi suma mednarodnega vohunjenja. Preiskovalni sodnik jima je odredil enomesečni pripor. Osumljena sta, da sta podatke o gibanju sil Kfor na Kosovu posredovala Srbski listi, ki je povezana z Beogradom. Pilot naj bi informacije partnerki sporočal preko aplikacije WhatsApp. Partnerka je sociologinja iz Kosovske Mitrovice.

Predstavniki Srbske liste so se sestali z visokim komisarjem OVSE za narodne manjšine Kristofom Kempom in vodjo misije OVSE na Kosovu Džerardom Mekgarkom ter jih opozorili na težak položaj srbskega naroda na Kosovu. Poudarili so, da se nad Srbi izvaja neskrito institucionalno nasilje in pritiski, medtem ko oblasti v Prištini kontinuirano sprejemajo enostranske, eskalacijske in protisrbske poteze.

Sodišče v Prištini je na predlog Specialnega tožilstva Kosova odredilo 30-dnevni pripor Ljubiši M. iz Zvečana, ki je osumljen napada na vojake KFOR-a in pripadnike kosovske policije maja 2023 v Zvečanu. Informacijo je potrdil njegov odvetnik Miloš Delević. Ljubiša M. je bil aretiran ta teden zaradi suma udeležbe v nemirih pred občino Zvečan.

KFOR je na zahtevo kosovskih institucij v zadnjih tednih pomagal pri gašenju požarov na več območjih Kosova. Misija KFOR, ki jo vodi NATO, je izvajala zračne intervencije, vključno z izvidniškimi aktivnostmi in neposrednim posredovanjem na terenu. V občini Gjakova je KFOR 18. avgusta v petih urah izvedel 12 izpustov vode. Skupno so opravili 80 zračnih intervencij za gašenje požarov v različnih kosovskih občinah.

Srpska lista je obsodila aretacijo Srba Lj.M. iz Zvečana zaradi domnevne vpletenosti v napad na Kfor kot politično motiviran pregon srbskega naroda na Kosovu. Iz Srpske liste so poudarili, da je aretacija namenjena zastraševanju Srbov in pozvali mednarodno skupnost, naj spremlja tovrstne primere.

V Severni Mitrovici in Zvečanu so neznane osebe s pomočjo kosovske policije prebarvale murale in grafite s srbskimi nacionalnimi simboli, ki so več let krasili zidove stavb.

KFOR je sporočil, da je z današnjim prihodom približno 70 vojaških vozil in podpornega osebja v tabor Bondsteel zaključeno začasno nameščanje dodatnih rezervnih sil v Kosovu za namene usposabljanja. Kontingent iz Združenega kraljestva, ki ga sestavlja več kot 350 vojakov, je bil nameščen za izvedbo vaj.

V zadnjem tednu so v Kosovu zabeležili 633 požarov, od tega jih je devet še aktivnih. Zaradi suma požiga so aretirali 23 oseb.

Miloša Antovića iz Žitkovca pri Zvečanu je sodišče v Prištini obsodilo na štiri leta in enajst mesecev zapora ter denarno kazen 20.000 evrov. Obsodba je posledica sporazuma o priznanju krivde za štiri kazniva dejanja, ki jih je storil med protesti 29. maja 2023 pred občino v Zvečanu. Antović je bil obtožen napada na pripadnike KFOR-a.

Miloš Antović, obtožen za napad na pripadnike KFOR-a maja 2023, je na Kosovu s posebnim tožilstvom dosegel sporazum o priznanju krivde. V skladu s sporazumom je bil Antović obsojen na pet let zapora. Obtožnica, ki jo je vložilo Osnovno sodišče v Prištini, Antovića bremeni štirih kaznivih dejanj, vključno z napadom na uradno osebo in sodelovanjem v množici, ki izvršuje kazniva dejanja.

Posebno tožilstvo Kosova je vložilo obtožnico proti Milloshu Antoviću, obtoženemu sodelovanja v nasilnem napadu 29. maja 2023 v občini Zvečan, kjer je bilo ranjenih več deset pripadnikov KFOR-ja in kosovske policije. Antović je obtožen nasilja proti pripadnikom KFOR-ja in kosovske policije. Obtožnica je bila vložena na Temeljnem sodišču v Prištini.

Ramush Haradinaj, predsednik Zavezništva za prihodnost Kosova (AAK), je poudaril, da je zavezništvo z Natom, pod vodstvom ZDA, ključnega pomena za Kosovo. Kot primer je navedel odločitev o napotitvi Kosovskih varnostnih sil (FSK) v Ujman, da bi poiskale truplo 33-letnika, in dejal, da so odločitve, sprejete v usklajevanju z zavezniki, neizogibno v korist države. Haradinaj je ob tem poudaril, da se delničarji kosovske državnosti ne morejo izogniti.

Po britanski je tudi italijanska ambasada na Kosovu pozdravila operacijo iskanja in reševanja, ki jo je KFOR včeraj izvedel na jezeru Ujman. Italijanska ambasada je izrazila polno podporo misiji KFOR-ja in njenemu poveljniku, s poudarkom na humanitarnem vidiku posredovanja.

Nemška ambasada v Kosovu je izrazila globoko zaskrbljenost zaradi poskusov politizacije angažmaja ekip za iskanje in reševanje Kosovskih varnostnih sil (KSB) v jezeru Ujmani. KSB iščejo truplo 33-letnika, ki naj bi skočil z mostu. Ambasada je poudarila, da odstranjevanje vizualnih elementov spremljanja KFOR-ja ustvarja zavajajočo pripoved in meni, da gre za poskuse izkoriščanja dogodka za pridobivanje političnih točk.

Kosovske varnostne sile (KBS) so se ob odobritvi poveljnika KFOR-ja Enrika Barduanija vključile v iskanje 33-letnega moškega, ki je izginil v jezeru Gazivode. Opozorila glede prisotnosti KBS na severu Kosova so se pojavila, medtem ko so se pripadniki Samoopredeljenja pohvalili, da so sile tam 'prvič kot vojska'.

Pripadniki Kosovskih varnostnih sil (FSK) so v sodelovanju s KFOR-jem začeli iskalno akcijo za pogrešano osebo v severnem delu Kosova, natančneje v jezeru Ujmani. Artan Behrami, poslanec Demokratske stranke Kosova (PDK), je pozdravil prisotnost FSK v severnem delu države, poudarjajoč, da je to v skladu z dogovorom med nekdanjim predsednikom Hashimom Thaçijem in Natom. S tem je poudaril, da je operacija legitimna in skladna s prejšnjimi dogovori.

KFOR je potrdil, da je izdal dovoljenje za operacijo iskanja in reševanja na jezeru Ujmani, kjer FSK išče pogrešano osebo. Delovanje enot KFOR-ja in FSK je potekalo v koordinaciji, pri iskalni akciji pa so bili prisotni tudi ameriški vojaki. Vršilec dolžnosti ministra za obrambo, Ejup Maqedonci, je potrdil angažiranje specializiranih potapljaških in iskalno-reševalnih enot FSK zjutraj, da bi podprle lokalne oblasti pri iskanju 33-letnika, ki je pred dvema dnevoma skočil z mostu in izginil.

Bolgarski obrambni minister Atanas Zapryanov je v Blagoevgradu pozdravil okrepljeno pehotno četo, ki se je po treh mesecih vrnila z misije v sklopu Natovih operativnih sil za stabilizacijo na Kosovu (KFOR). Minister je čestital pripadnikom za uspešno dokončanje misije in poudaril pomen njihovega sodelovanja v Natovih operacijah, kar potrjuje zavezanost Bolgarije zavezništvu.

Mnogonacionalna specializirana enota misije Kfor je v Prištini izvedla vaje z bojnim strelivom. Namen vaj je bil ohranjanje visoke operativne pripravljenosti in usposobljenosti enot. Poudarjeno je, da so tovrstne vaje ključne za zagotavljanje pripravljenosti vojakov Kforja.

Misija Kfor je ob administrativni liniji postavila nove opozorilne znake in obnovila stare. Glavni cilj te dejavnosti je zmanjšati število nenamernih prehodov, kar bo prispevalo k izboljšanju vidljivosti ob celotni liniji.

Najnovejše aretacije Srbov na Kosovu, vključno z nekdanjim policistom Zoranom Milosavljevićem in več drugimi, so sprožile ogorčenje in zaskrbljenost v Beogradu. Srbski urad za Kosovo in Metohijo je obsodil dejanja kosovskih oblasti kot del "sistematične represije" in "etničnega čiščenja", ki se kažejo v povečanem številu aretacij, pretepanj in ropanja srbskega prebivalstva. Izpostavljajo, da so aretacije pogosto neutemeljene, brez dokazov in brez predhodnega obvestila srbskih organov. Beograd pričakuje od mednarodne skupnosti, predvsem od EULEKS-a in KFOR-ja, da bodo reagirali in preprečili nadaljnje kršitve človekovih pravic Srbov. Srbska pravosodna ministrica Maja Popović je poudarila, da so aretacije politično motivirane in nesprejemljive, medtem ko je predsednik Vučić opozoril na poslabšanje varnostnih razmer za Srbe na Kosovu. V Beogradu menijo, da Priština s temi dejanji poskuša destabilizirati regijo in doseči dokončno izselitev Srbov, ter da takšne poteze ogrožajo mir in dialog.

Predsednica Kosova, Vjosa Osmani, je konec maja 2025 govorila o premikih srbskih sil vzdolž administrativne meje, ki bi lahko vodili do eskalacije. KFOR pa je te trditve zanikal, saj niso opazili nobenih pomembnih sprememb v prisotnosti srbske vojske na tem območju, s čimer so ovrgli domneve o morebitni zaostritvi razmer.

Vjosa Osmani, predsednica samooklicane države Kosovo, se je po vrnitvi iz ZDA zapletla v laži, saj je Kfor demantiral njene trditve. Članek navaja, da je bila Osmani ujeta v laži, kar je povzročilo demanti s strani Kforja. To kaže na neskladje med njenimi izjavami in dejstvi, ki jih je predstavil Kfor.