APDEJT.si

Papež Leon XIV. se je odpravil na svoje prvo tuje potovanje, romanje v Turčijo in Libanon. Potovanje, ki ga je načrtoval že papež Frančišek, je posvečeno obeležitvi pomembne obletnice s pravoslavno cerkvijo v Turčiji. V Libanonu želi papež okrepiti krščansko skupnost in vse Libanonce, ki še vedno zahtevajo pravico po eksploziji v bejrutskem pristanišču leta 2020. Potovanje je zaradi napetosti na Bližnjem vzhodu in medijske pozornosti še posebej občutljivo.

Vatikan je objavil novo doktrinalno noto, ki ponovno poudarja, da je zakonska zveza izključno zveza med enim moškim in eno žensko. Dokument dikasterija za versko doktrino tudi navaja, da spolni odnosi v zakonu združujejo pare in jih ne smemo razumeti zgolj kot sredstvo za reprodukcijo.

Slovenci so na referendumu zavrnili zakon, ki bi omogočil pomoč pri umiranju neozdravljivo bolnim. Približno 53 % volivcev je glasovalo proti zakonu, medtem ko jih je 47 % glasovalo za. To pomeni, da parlament o tej temi ne bo mogel ponovno glasovati v naslednjih 12 mesecih. Zakon je bil sprejet julija, vendar so nasprotniki, podprti s strani Katoliške cerkve in konservativne opozicije, zbrali dovolj podpisov za izvedbo referenduma.

Vatikan je izdal opozorilo pred porastom poliamorije, pri čemer je poudaril, da je zakonska zveza stabilna, vseživljenjska in ekskluzivna zveza med moškim in žensko. Izpostavili so, da 'zaporedje obrazov' ne more konkurirati izključni zvezi.

Pred obiskom papeža Leona XIV. v Turčiji, ki zaznamuje pomemben dogodek za katoliško in pravoslavno krščanstvo, se pojavlja obnovljen optimizem glede morebitnega ponovnega odprtja grškega pravoslavnega verskega semenišča v Istanbulu.

Slovenski volivci so na referendumu zavrnili zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (eutanaziji). Proti zakonu je glasovalo več kot 53 % volivcev. Rezultati kažejo, da so predvsem urbana območja glasovala za zakon, medtem ko so ga drugje zavrnili.

Na referendumu so slovenski volivci zavrnili zakon o pomoči pri umiranju. Za zavrnitev zakona je morala glasovati nadpolovična večina, pri čemer je moralo biti proti vsaj petina vseh vpisanih volivcev, kar je bilo tudi doseženo.

Kljub nazadovanju pri enakosti spolov v ZDA pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa, se ženske v Katoliški cerkvi in konservativnih evangeličanskih skupnostih aktivno udeležujejo političnih in družbenih razprav. Čeprav njihove vere ohranjajo pravila proti ženskam kot duhovnicam ali višjim pastorkam, mnoge od teh žensk te ovire vidijo kot nepomembne in se osredotočajo na svoje vplivanje na družbo.

Princ Albert II. Monaka je zavrnil predlog zakona, ki bi legaliziral splav v kneževini. Kljub temu, da je zakon maja lani potrdil državni svet, je princ ocenil, da "trenutni okvir" spoštuje "mesto, ki ga ima katoliška vera" v državi.

V sredo je izšla prva knjiga papeža Leona XIV. v nemškem jeziku. Knjiga je zbirka njegovih prvih nagovorov kot novega voditelja katoliške cerkve in ponuja vpogled v njegovo razmišljanje in razumevanje njegove službe.

Katoliška cerkev v Sloveniji je obeležila dan molitve za žrtve spolnih zlorab, posvečen preživelim žrtvam zlorab znotraj in zunaj cerkve ter njihovim družinam. Ob dnevu molitve so odprli tudi razstavo z naslovom 'Prepoznaj. Ukrepaj.', ki opozarja na problematiko spolnih zlorab.

Nekdanji uradnik za meje Tom Homan je izjavil, da se Katoliška cerkev moti glede svojega stališča do ilegalnih migracij, saj meni, da bi morala cerkev razumeti, da varovanje meje rešuje življenja. Hkrati pa se ameriški predsednik Donald Trump sooča s kritikami in upori zaradi svoje stroge imigracijske politike, pri čemer papež Frančišek in ameriški katoliški škofje izražajo zaskrbljenost zaradi ravnanja z migranti in ustvarjanja ozračja strahu.

Papež Leon XIV. je v Vatikanu sprejel hollywoodske zvezde, kot so Cate Blanchett, Monica Bellucci, Viggo Mortensen in Spike Lee. Srečanje je organiziralo ministrstvo za kulturo Vatikana. Spike Lee, znan ljubitelj košarke, je papežu podaril dres. Papež je izjavil, da lahko kinematografija pomaga širiti upanje.

Vatikan je vrnil 62 artefaktov staroselcem iz Kanade, kar je del prizadevanj katoliške cerkve za soočenje s svojo vlogo pri zatiranju domorodne kulture. Kanadska konferenca katoliških škofov je objavila, da je papež Leo XIV. podaril artefakte, ki so bili prej v Vatikanskih muzejih.

Donald Trump je sporočil, da bo od pravosodne ministrice Pam Bondi zahteval preiskavo povezav Jeffreya Epsteina z različnimi osebami.

Ameriški katoliški škofje so uradno prepovedali zdravljenje, ki potrjuje spol, za transspolne paciente v katoliških bolnišnicah. Ta odločitev formalizira dolgoletni proces ameriške cerkve za obravnavo zdravstvene oskrbe transspolnih oseb. Škofje so potrdili revizije etičnih in verskih direktiv, ki usmerjajo na tisoče katoliških zdravstvenih ustanov in izvajalcev. Obenem so izrazili zaskrbljenost glede priseljevanja in pogojev v centrih za pridržanje ter nasprotujejo množičnim deportacijam.

Katoliška cerkev v Tanzaniji je obsodila nedavne uboje protestnikov in opozarja, da mir zahteva pravičnost po spornih volitvah. Cerkev poudarja nujnost preiskave dogodkov in poziva k odgovornosti za storjene zločine.

Krščanska manjšina v Bangladešu živi v strahu po treh bombnih napadih na dve katoliški cerkvi in eno šolo. Po navedbah policije v napadih ni bil nihče poškodovan, njihov namen pa je bil sejanje terorja. Za napade ni prevzel še nihče odgovornosti.

Papež Leo XIV., rojen v Chicagu, je v šestih mesecih od svoje izvolitve stopnjeval kritike na račun administracije Donalda Trumpa. Kot prvi ameriški papež v zgodovini Katoliške cerkve vnaša ameriški slog v vatikanske zadeve.

Katoliška cerkev v Sloveniji je zavrnila očitke, da se vmešava v referendumsko kampanjo glede zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Poudarili so, da ne vodijo politične kampanje, temveč izpolnjujejo svoje poslanstvo z zagovarjanjem temeljnih moralnih vrednot, kot sta spoštovanje življenja in dostojanstva človeka od spočetja do naravne smrti. Cerkev se sklicuje na zapoved »Ne ubijaj« in poudarja, da sta samomor in pomoč pri njem moralno nedopustna.

Katoliška cerkev v Sloveniji je zavrnila očitke o vmešavanju v referendumsko kampanjo glede zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, poudarjajoč, da branijo temeljne moralne vrednote. Medtem je 33 organizatorjev vključenih v kampanjo pred referendumom. Nasprotniki zakona izpostavljajo poseg v ustavno nedotakljivost življenja in pritisk na ranljive, podporniki pa zagovarjajo pravico do dostojanstvene smrti.

Škof Michael Sis iz škofije San Angelo se je pridružil drugim katoliškim škofom v Teksasu pri izražanju podpore programu DACA (Deferred Action for Childhood Arrivals). Škofje so izdali skupno izjavo, v kateri pozivajo k pravičnosti in sočutju do skoraj 90.000 ljudi v Teksasu, ki jih bo program DACA prizadel.

Podporniki pomoči pri prostovoljnem končanju življenja so uradno prijavili Katoliško cerkev, ker ocenjujejo, da se njeni predstavniki aktivno vključujejo v referendumsko kampanjo, čeprav se Cerkev ni prijavila kot organizator kampanje.

Koalicija proti cerkvenim privilegijem in Združenje ateistov Slovenije sta v Državni zbor poslala pobudo za uvedbo parlamentarne preiskave o spolnih zlorabah otrok in odraslih v Katoliški cerkvi v Sloveniji. Po ocenah Katoliške cerkve naj bi bilo v spolne zlorabe vpletenih med dva in tri odstotke klerikov, medtem ko neodvisne ocene navajajo tri- do štirikrat višjo številko.

V Nemčiji se pričakuje sodba v sojenju katoliškemu duhovniku, ki je obtožen posilstva 18-letnice. Proces se je začel šele leta po domnevnem dejanju. Izrek sodbe bo kmalu znan.

Hurikan Melissa je prizadel okoli šest milijonov ljudi na Jamajki, Kubi in Haitiju. Program Združenih narodov za hrano (WFP) je okrepil pomoč pri preskrbi s hrano v prizadetih državah zaradi obsega uničenja.

Robert Malone je zaključil srečanje Inštituta Brownstone v Salt Lake Cityju in se pripravlja na nastop na CPAC MAHA v Mar-a-Lagu. Sledi pot v Rim, kjer bo pričal v italijanskem senatu in potencialno predstavil poročilo visokemu predstavniku Katoliške cerkve v Vatikanu. Na srečanju Inštituta Brownstone je Malone namesto intervjuja nagovoril občinstvo.

Po orkanu Melissa so Združene države Amerike odobrile 3 milijone dolarjev humanitarne pomoči Kubi. Poleg pomoči ZDA so pomoč Kubi že poslali Venezuela in Mehika, pomoč pa zagotavljajo tudi agencije ZN.

Uporaba umetne inteligence za komunikacijo z Bogom postaja vse bolj pogosta, kar odpira vprašanja o motivaciji posameznikov. Papež Leo XIV. in Katoliška cerkev so od izvolitve prvega ameriškega papeža letos podali številne izjave o umetni inteligenci.

Papež Leo XIV. je svetega Johna Henryja Newmana, vplivnega britanskega spreobrnjenca in teologa iz 19. stoletja, razglasil za cerkvenega učitelja, kar je eno najvišjih priznanj v Katoliški cerkvi. S tem dejanjem papež poudarja pomen katoliške izobrazbe in postavlja Newmana kot zgled za katoliške pedagoge.

Srbska pravoslavna cerkev in verniki so obeležili Mitrovske zadušnice, znane tudi kot jesenske zadušnice. Na ta dan se verniki odpravijo na grobove svojih najbližjih, kjer prižgejo sveče in se spominjajo umrlih. Mitrovske zadušnice so vedno v soboto pred Mitrovdanom, praznikom, posvečenim svetemu velikomučeniku Dimitriju.

Papež Leo XIV. je obsodil antisemitizem in obljubil, da se bo proti njemu boril, medtem ko se napetosti zaradi vojne v Gazi stopnjujejo. Poudaril je zavezanost katoliške cerkve boju proti antisemitizmu in izrazil obžalovanje zaradi nesporazumov in konfliktov z Judi. Izraelski minister za izobraževanje Yoav Kisch je na mednarodnem pro-izraelskem vrhu v Budimpešti poudaril pomen izobraževanja v boju proti antisemitizmu in se zahvalil Madžarski za njeno ničelno toleranco do antisemitizma.

Papež Frančišek je pozval katoliške učitelje, naj se manj osredotočajo na pre-profesionalne izide in več na izobraževanje učencev, da bi imeli bogato duhovno življenje. Poudaril je tudi pomembnost uporabe tehnologije na način, ki ohranja človeško dostojanstvo v ospredju.

Največja italijanska skupina za pomoč žrtvam cerkvenih zlorab je sporočila, da je bilo od leta 2020 skoraj 4400 ljudi zlorabljenih s strani katoliških duhovnikov v Italiji. Ta obtožba znova pritiska na škofe, da se spopadejo s krizo, ki že dolgo pesti največjo krščansko vero na svetu.

Britanski kralj Karel III. se je s kraljico Camillo mudil na zgodovinskem obisku v Vatikanu, kjer se je srečal s papežem Leonom XIV. Monarha sta skupaj molila v Sikstinski kapeli, kar je prvi tak dogodek po 500 letih, odkar se je Anglikanska cerkev ločila od katoliške.

Kralj Karel III. in papež Leon sta se skupaj mudila v Sikstinski kapeli v Vatikanu. To je prva skupna služba angleškega monarha in katoliškega poglavarja po tem, ko se je kralj Henrik VIII. razglasil za poglavarja. V kapeli, kjer je bil pred šestimi meseci Leon izvoljen za prvega ameriškega papeža, so odmevali latinski napevi in angleške molitve.

Vatikan naj bi kmalu napovedal vrnitev več deset artefaktov, ki jih iščejo avtohtone skupnosti v Kanadi. Ta poteza je del sprave zaradi vloge Katoliške cerkve pri zatiranju avtohtone kulture v Ameriki. Pogajanja so se pospešila po srečanju papeža Frančiška z avtohtonimi voditelji leta 2022, ki so prejeli njegovo opravičilo za vlogo cerkve v kanadskih stanovanjskih šolah.

Kralj Karel III. je postal prvi voditelj Anglikanske cerkve, ki je javno molil s papežem po razkolu z Rimom pred 500 leti. Skupna molitev s papežem Leonom XIV. v Sikstinski kapeli v Vatikanu je bila označena kot pomemben trenutek v zgodovini in potrjuje bližino med katoliško in Anglikansko cerkvijo.

Papa Frančišek je za svetnika imenoval nekdanjega satanističnega duhovnika Bartola Longa, ki se je med življenjem odpovedal Satanu. Slovesnost kanonizacije je potekala v nedeljo. Poleg Longa je papež kanoniziral še laika iz Papue Nove Gvineje, nadškofa, ubitega v armenskem genocidu, venezuelskega "zdravnika revnih" in tri redovnice, ki so svoje življenje posvetile revnim in bolnim.

Papež Leo XIV. se je prvič srečal s predstavniki globalne organizacije, ki združuje žrtve spolnih zlorab in zagovornike. Dogovorili so se za vzpostavitev stalnega dialoga. Skupina si prizadeva za uveljavitev politike ničelne tolerance do spolnih zlorab v Katoliški cerkvi po vsem svetu, ki je že v veljavi v ZDA.

Papež Leon XIV. je imenoval sedem novih svetnikov Katoliške cerkve, med katerimi so tri ženske in štirje moški. Med novimi svetniki so prvi svetnik iz Papue Nove Gvineje, venezuelski zdravnik, ki je pomagal revnim, in nekdanji satanistični duhovnik, ki je ponovno odkril katoliško vero.

Papež Frančišek je na Trgu svetega Petra v Vatikanu kanoniziral sedem novih svetnikov Katoliške cerkve. Med novimi svetniki so tri časne sestre, venezuelski "zdravnik ubogih", prvi svetnik iz Papue Nove Gvineje in Bartolo Longo, nekdanji satanistični duhovnik. Longo je pred spreobrnitvijo bil znan po orgijah in uživanju drog.

V vseh župnijah na Poljskem poteka letno štetje vernikov, ki obiskujejo nedeljske maše in prejmejo obhajilo. Po podatkih izpred dveh let se je skoraj 30 odstotkov Poljakov redno udeleževalo nedeljskih maš.

Papež Leon XIV. je na Trgu svetega Petra razglasil sedem novih svetnikov Katoliške cerkve, med njimi tri ženske in štiri moške. Med njimi so prvi svetnik iz Papue Nove Gvineje in nekdanji satanist. Kanonizacija je zadnji in najpomembnejši korak na poti k svetosti v Katoliški cerkvi.

Papež Leon XIV. je imenoval Carlosa Tomása Morela Diplána, dosedanjega škofa La Vege, za nadškofa koadjutorja Santo Dominga z nasledstveno pravico. Morel Diplán bo nasledil nadškofa Francisca Ozorio. Imenovanje je bilo objavljeno v soboto, Morel Diplán pa ima bogato pastoralno in akademsko zgodovino znotraj Katoliške cerkve v Dominikanski republiki.

Mešana komisija Črne gore in Svetega sedeža obravnava restitucijo premoženja katoliške cerkve. Ministrstvo za zunanje zadeve Črne gore ni seznanjeno z zahtevo Hrvatskega nacionalnega sveta (HNV) glede vračila cerkvenih objektov v Boki Kotorski, saj se ta vprašanja rešujejo preko temeljne pogodbe z Vatikanom in ne bilateralno s Hrvaško. Iz ministrstva so pojasnili, da je vprašanje restitucije cerkvene lastnine urejeno s temeljnjo pogodbo med Črno goro in Svetim sedežem.

Kralj Charles III. in kraljica Camilla bosta prihodnji teden obiskala Vatikan, kjer se bosta srečala s papežem Leonom XIV. Srečanje bo potekalo v sklopu praznovanja jubilejnega leta 2025 Katoliške cerkve in bo predstavljalo zgodovinski korak na poti k enotnosti med Katoliško cerkvijo in Anglikansko cerkvijo. Charles bo prvi angleški monarh po Henriku VIII., ki bo javno molil s papežem.

Vatikanska komisija za zaščito otrok je poudarila, da ima Katoliška cerkev moralno in duhovno obveznost, da stori več za pomoč žrtvam spolnih zlorab. Pozvala je k strožjim ukrepom proti zlorabiteljem in kritizirala neustrezno ravnanje cerkvenih voditeljev pri obravnavi obtožb o spolnih zlorabah, kar povzroča dodatno škodo žrtvam.

Vatikanska komisija za zaščito otrok je v letnem poročilu ostro kritizirala vodstvo Katoliške cerkve zaradi prepočasnega odziva pri pomoči žrtvam spolnih zlorab, ki jih zagrešijo duhovniki. Komisija opozarja tudi na zaskrbljujoče povračilne ukrepe in maščevanje cerkvenih voditeljev proti žrtvam. Poročilo vključuje osebne zgodbe 40 žrtev, ki so komisiji posredovale svoje izkušnje.

Urugvajski senat je z veliko večino glasov sprejel zakon, ki pod določenimi pogoji dovoljuje evtanazijo. Zakon, imenovan »Smrt z dostojanstvom«, je bil sprejet z 20 glasovi za od 31 prisotnih senatorjev. Po več kot deset ur trajajoči razpravi je Urugvaj postal prva država v Latinski Ameriki, ki je uzakonila evtanazijo.