APDEJT.si

Tajvanska vlada namerava povečati obrambni proračun za 40 milijard dolarjev v prihodnjih letih, da bi odvračala morebitno kitajsko invazijo. Tajvanski predsednik Lai Ching-te je to napovedal v mnenjskem članku v Washington Postu. Ameriški odposlanec na Tajvanu Raymond Greene je pozdravil to potezo.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je napovedal poseben proračun v višini 40 milijard dolarjev za nakup orožja, vključno z izgradnjo obrambnega sistema "Tajvanska kupola", ki bo imel visoko raven zaznavanja in prestrezanja. Ta poteza sledi naraščajočim napetostim s Kitajsko in prizadevanjem ZDA, da bi Tajvan povečal svojo obrambno porabo. Sredstva bodo razporejena v osmih letih, od 2026 do 2033, in so del strategije za soočanje s kitajskimi grožnjami invazije.

Zahodni politiki in poslovneži opažajo, da je Kitajska postala bolj samozavestna, agresivna in nepopustljiva. Vodstvo v Pekingu, kot kaže, ne skriva več svoje moči. Kljub temu v sistemu obstajajo tudi notranje napetosti.

He Yinglu, članica stalnega odbora Kuomintanga (KMT) s poreklom iz Kitajske, je izstopila iz stranke po tem, ko je bila začasno suspendirana zaradi objave videoposnetkov na TikToku, v katerih je nosila majico s podobo Mao Zedonga in izražala željo po vrnitvi Tajvana v objem Kitajske. Njena dejanja so sprožila polemike znotraj stranke.

Kitajsko zunanje ministrstvo je ponovilo, da je obstoj ene same Kitajske nesporno dejstvo in da je Tajvan neločljiv del kitajskega ozemlja. Tiskovna predstavnica Mao Ning je zavrnila trditve nekaterih japonskih politikov, ki zanikajo pravico Kitajske do razprave o tajvanskem vprašanju, češ da je kapitulacijo Japonske leta 1945 sprejela Republika Kitajska in ne Ljudska republika Kitajska. Poudarila je, da so takšne trditve posledica nepoznavanja zgodovine ali namernega izkrivljanja dejstev in mednarodnega prava.

V Nemčiji je opazno zavračanje naraščajoče uporabe umetne inteligence (UI). Nasprotno pa je sprejemanje UI na Kitajskem precej višje. Članek raziskuje možne razloge za to razliko v odnosu do UI med državama.

Kitajska uvaja strožje predpise za spletne vplivneže, kar ogroža njihove zaposlitve. Hkrati se pojavljajo vprašanja o tem, ali bi morali imeti vplivneži, kot sta Joe Rogan in Kim Kardashian, ustrezne izobrazbe ali certifikate za razpravljanje o resnih temah.

Kitajski predsednik Xi Jinping je pozval k obnovi območja Gaze pod načelom "Palestinci upravljajo Palestino" in pozval mednarodno skupnost k spodbujanju obsežne in trajne prekinitve ognja. Poudaril je, da palestinsko vprašanje vpliva na mednarodno pravičnost in da bi morala mednarodna skupnost popraviti zgodovinske krivice in braniti pravičnost.

Japonska premierka, Koichi Sanae, je med parlamentarno razpravo z opozicijo izjavila, da ima Japonska odgovornost vzpostaviti obojestransko koristne odnose s Kitajsko. Izrazila je pripravljenost Japonske na dialog s Kitajsko, vendar se je izognila razpravi o "Tajvanskem vprašanju".

Napetosti med Kitajsko in Japonsko so se zaostrile zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi, ki je namignila na možnost vojaškega posredovanja v primeru spopada med Kitajsko in Tajvanom. Japonska je poleg tega namestila rakete zemlja-zrak v bližini Tajvana, kar je povzročilo takojšnjo reakcijo Kitajske. Japonska naj bi s tem odstopala od svojega pacifističnega statusa in ogrožala mednarodni red.

Ameriška mornarica je prekinila načrte za nakup fregat razreda Constellation, ki naj bi bile ključni del strategije ZDA za dohitevanje hitro rastoče kitajske mornarice. Sekretar mornarice John Phelan je dejal, da gre za več milijard dolarjev vreden program.

Ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da je kitajskega predsednika Xi Jinpinga pozval k pospešitvi in povečanju nakupov ameriškega blaga. Xi Jinping naj bi se s tem "načeloma strinjal". Kitajski predsednik je med telefonskim pogovorom s Trumpom opozoril tudi glede Tajvana.

Kitajska je opozorila, da bo zatrla vse tuje poskuse vmešavanja v situacijo okoli Tajvana, potem ko je Japonska napovedala načrte za namestitev raket na otoku blizu Tajvana. Kitajska je zagrozila z odgovorom na japonske rakete in ne izključuje uporabe sile.

Azijske borze so v sredo zabeležile rast, sledile so dobičkom na Wall Streetu, saj so slabši od pričakovanih gospodarski podatki povečali pričakovanja, da bo Federal Reserve na naslednjem zasedanju znižala obrestne mere. Najširši indeks azijsko-pacifiških delnic zunaj Japonske MSCI je zrasel za 1 %, japonski indeks Nikkei pa za 1,8 %. Rast so zabeležile tudi borze v Južni Koreji in na Kitajskem.

Japonska premierka Sanae Takaichi in ameriški predsednik Donald Trump sta v torek opravila 25-minutni telefonski pogovor, medtem ko se napetosti med Japonsko in Kitajsko stopnjujejo zaradi njenih nedavnih komentarjev o morebitni »situaciji, ki ogroža preživetje« v zvezi s Tajvanom. Takaichi je dejala, da je pogovor ponovno potrdil tesno sodelovanje med ZDA in Japonsko.

Globalno povpraševanje po redkih zemeljskih mineralih povzroča toksično onesnaženje nekaterih najpomembnejših azijskih rek, kar ogroža zdravje in preživetje več deset milijonov ljudi. Redke zemlje so v središču geopolitičnega tekmovanja, zlasti med Združenimi državami in Kitajsko.

Študija Edelman je pokazala, da obstajajo velike razlike v sprejemanju umetne inteligence med državami. Medtem ko v Nemčiji precej ljudi zavrača naraščajočo uporabo umetne inteligence, je v Kitajski sprejemanje precej višje. Študija poskuša razložiti razloge za te razlike.

Par orjaških pand, ki sta 13 let živela v Franciji in imela tri mladiče, se je v torek vrnil na Kitajsko, so sporočili iz živalskega vrta Beauval. Samica Huan Huan in njen partner Yuan Zi, oba stara 17 let, sta se odpravila na 12-urno pot.

Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) je sprožilo preiskavo, imenovano "Operacija Rdeči Sončni Zahod", proti podjetju Bitmain Technologies, vodilnemu kitajskemu proizvajalcu opreme za rudarjenje bitcoinov. Razlog za preiskavo so pomisleki, da bi njihova strojna oprema lahko ogrozila nacionalno varnost ZDA. Preiskava se osredotoča na napajalne enote za rudarske naprave, ki jih proizvaja Bitmain.

Devet poslancev iz južnih okrajev je pozvalo k hitri obravnavi vladnega predloga zakona o finančni razdelitvi, trdeč, da je bil z blokado predloga južnim okrajem odvzet boj za pravičnost. Poslanec Li Kun-cheng je vprašal ministra Liang Wen-jieja, ali bi se lahko Xi Jinping, če bi se poročil s Tajvanko, potegoval za predsednika.

Tajvan je napovedal rekordno povečanje obrambnih izdatkov v višini približno 34 milijard evrov kot odgovor na naraščajoči vojaški pritisk Kitajske, pri čemer bo novi proračun namenjen povečanju proizvodnje in zalog streliva, s sodelovanjem ZDA pa bodo vzpostavili avtomatizirano linijo za proizvodnjo 155-milimetrskih granat. Obrambni minister je poudaril, da "investiranje v obrambo pomeni investiranje v mir", predsednik Lai Ching-te pa je izjavil, da Kitajska s svojimi grožnjami sosednjim državam ne ravna kot odgovorna velesila. V stranki DPP (Demokratična progresivna stranka) pa je邱建富 predlagal, da bi morali zakonodajalci ostati v parlamentu, razen če ni dovolj talentov za zamenjavo, pri čemer se ostali strinjajo, da mora biti volja ljudstva na prvem mestu. Obenem se pojavljajo polemike glede predlaganih sprememb zakona o državljanstvu, ki jih podpira predsednik Tajvanskega centra za preverjanje dejstev.

Jonathan A. Czin, pisec za Foreign Affairs, poroča, da je kitajski voditelj Xi Jinping premagal predsednika Donalda Trumpa in zdaj žanje nagrade. Kljub Trumpovim obljubam o gospodarskem napadu na Kitajsko po njegovi vrnitvi v predsedniški stolček, je Peking užival izjemno močno leto diplomacije. Trump je stopnjeval trgovinsko vojno s Kitajsko, uvedel široke tarife, na katere se je Peking hitro odzval s povračilnimi ukrepi. Novembrska pogajanja so privedla do začasnega premirja, vključno z nekaterimi znižanji tarif, vendar se trgovinski konflikt nadaljuje. Czin ugotavlja, da Kitajska ni popustila kljub Trumpovim grožnjam.

Glavni znanstveni svetovalec nizozemske vlade je predlagal, da bi za rešitev problema staranja prebivalstva in pomanjkanja delovne sile uvozili delavce iz Afrike in Azije, predvsem iz Indonezije in Kenije. Trenutno se nizozemsko gospodarstvo močno opira na tujo delovno silo, vendar se staranje prebivalstva pojavlja tudi v državah, kot so Kitajska, Poljska in Romunija, ki so bile tradicionalni vir delavcev.

Donald Trump je postavil pogoje za srečanje z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, kar je po poročanju ruskih medijev povzročilo razočaranje pri vodji kabineta ukrajinskega predsednika, Andreju Ermaku. Ukrajinske sile so uničile edinstveno rusko letalo A-60.

Japonska je zavrnila kitajsko pismo Združenim narodom, v katerem Kitajska obtožuje Tokio, da grozi z oboroženim posredovanjem glede Tajvana, kot "neskladno z dejstvi in neutemeljeno". Japonski veleposlanik pri ZN, Kazuyuki Yamazaki, se je odzval na pismo kitajskega veleposlanika pri ZN, Fu Conga.

Iz živalskega vrta Beauval v osrednji Franciji je proti Kitajski poletel par pand, potem ko je samici začelo pešati zdravje. Kitajska je ob odhodu pand obljubila prihod novega para, s čimer se nadaljuje praksa »pande diplomacije«.

Ameriški finančni minister Scott Bessent je napovedal, da bo predsednik Donald Trump morda novembra 2026 obiskal Kitajsko na vrhu APEC v Shenzhenu, kar bi lahko bil eden od štirih srečanj Trump-Xi naslednje leto. Poleg tega se je Kevin Hassett, direktor Nacionalnega gospodarskega sveta Bele hiše, pojavil kot favorit za naslednika predsednika Fed Powella.

Donald Trump bo aprila obiskal Kitajsko po telefonskem pogovoru s Xi Jinpingom, v katerem sta voditelja razpravljala o trgovini, varnosti in prihodnjem državniškem obisku. Trump je sprejel povabilo na srečanje v Pekingu.

Indija je ostro obsodila Kitajsko zaradi pridržanja ženske iz Arunachal Pradesha na letališču v Šanghaju. Indija poudarja, da je Arunachal Pradesh neločljiv del Indije in da to dejstvo ni sporno, ne glede na kitajska zanikanja. Kitajska še ni pojasnila svojih dejanj.

Reuters se je znašel pod plazom kritik zaradi poročanja o domnevnem zaprtju oddelka za vladno učinkovitost (DOGE) pod vodstvom predsednika Trumpa. Uradnik je obtožil Reuters, da so manipulirali z njegovimi izjavami. Hkrati je Nobelov nagrajenec Paul Krugman kritiziral DOGE zaradi škodljivih rezov stroškov, ki naj bi negativno vplivali na državo.

Predsednik Tajvanske ljudske stranke Huang Guochang je s svojo mladinsko delegacijo obiskal Japonsko. Obiskali so višje sodišče v Tokiu, kjer so se seznanili s pravosodnim sistemom, nato pa so se srečali s Keijijem Furuyo, predsednikom japonskega parlamentarnega združenja za prijateljstvo s Tajvanom in poslancem vladajoče Liberalno-demokratske stranke.

Srbski minister za notranje zadeve Ivica Dačić se je sestal s kitajskim namestnikom ministra za javno varnost Šujem Datongom, s katerim sta razpravljala o uspešnem sodelovanju pri boju proti organiziranemu kriminalu in o nadaljnjih korakih za zatiranje kriminalnih aktivnosti. Dačić je poudaril, da je sodelovanje s Kitajsko v okviru Interpola izjemno dobro in strateško pomembno.

Japonska je poslala vojaška letala na otok Jonaguni, ki je najbližje Tajvanu, po tem, ko je bil odkrit kitajski dron. To se je zgodilo ob naraščajočih napetostih med Pekingom in Tokiom.

Kitajski e-trgovec Alibaba je poročal o 5-odstotni rasti prihodkov v zadnjem četrtletju, kar je preseglo pričakovanja analitikov, pri čemer je poslovanje v oblaku poskočilo za 34 % zaradi vzpona umetne inteligence. Kljub temu je dobiček podjetja padel za 72 % zaradi visokih stroškov, povezanih z naložbami v hitro maloprodajo, s čimer se Alibaba poskuša zoperstaviti naraščajoči konkurenci.

Ameriški predsednik Trump se je pogovarjal s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom, pri čemer je Ši izjavil, da je "vrnitev Tajvana" del povojne mednarodne ureditve. Svet za kitajske zadeve je te trditve zavrnil kot izkrivljanje zgodovine druge svetovne vojne. Medtem je ameriški finančni minister potrdil, da je Trump sam poklical Ši Jinpinga in ponovil stališče ZDA glede Tajvana. Japonska naj bi popuščala glede Tajvana, kar bi lahko dolgoročno vplivalo na njen položaj.

Kitajska je predčasno izstrelila raketo brez posadke na pomoč tričlanski posadki Shenzhou 21, ki je morala svoje plovilo predati predhodnikom na vesoljski postaji Tiangong. Razlog za to je bila razpoka, odkrita na plovilu Shenzhou 20, ki naj bi jo povzročil trk z vesoljskimi odpadki.

Predsednik Maduro je pohvalil uspeh četrtega vsenarodnega posvetovanja v Venezueli. Kitajska in Rusija sta izrazili podporo Nicolasu Maduru v luči napetosti z ZDA. Maduro je obljubil, da bo premagal ameriško psihološko vojno, medtem ko opozorila FAA povzročajo motnje v letalskem prometu.

Indijska vlada razmišlja o uvedbi dodatnih tarif na uvoz jekla, da bi omejila pritok cenejšega jekla, predvsem iz Kitajske. Aprila je Indija uvedla začasno 12-odstotno tarifo za 200 dni, ki je že potekla. Cilj ukrepa je zaščititi domačo jeklarsko industrijo pred prekomernim uvozom.

Igor Sečin, vodja ruske naftne družbe Rosneft, je opozoril, da lahko sankcije, ki so jih ZDA, evropske države in njihovi zavezniki uvedli proti Rusiji in Kitajski, povzročijo novo gospodarsko krizo na Zahodu. Po njegovem mnenju te sankcije ogrožajo svetovno gospodarstvo.

Kitajski predsednik Si Džinping je poudaril, da bi morali Kitajska in Združene države Amerike ohraniti pozitiven zagon v medsebojnih odnosih in nadaljevati v pravo smer, ki temelji na enakosti, spoštovanju in obojestranski koristi.

Kitajska korporacija za aeronavtiko in vesoljsko znanost in tehnologijo (CASC) je uspešno izstrelila vesoljsko plovilo brez posadke »Šenžou-22« proti orbitalni postaji »Tiangong«. Plovilo je bilo izstreljeno z raketo nosilko CZ-2F/G z izstrelitvenega kompleksa Jiuquan. »Šenžou-22« je po besedah poveljnika kompleksa dosegel natančno določeno orbito in deluje normalno. Plovilo prevaža življenjsko pomembne zaloge za posadko na postaji.

Tajvanski premier卓榮泰 je izrazil željo po sodelovanju z državami, ki imajo z Tajvanom dopolnilne industrijske verige. To sledi izjavi južnokorejskega ministra za industrijo, da obstaja možnost za preferencialno tarifno obravnavo s Tajvanom. Tajvan je prvotno želel biti pobudnik naprednega zavezništva za proizvodnjo rezin, vendar zdaj daje prednost sodelovanju z državami, ki lahko dopolnjujejo tajvansko industrijo. Predsednik賴清德 se je srečal s predsednikom parlamenta Svazija, Jabulanijem Mabuzo, in se mu zahvalil za dolgotrajno podporo Svazija Tajvanu na mednarodnem prizorišču, s poudarkom na stabilnem investicijskem okolju in kakovostni delovni sili Svazija.

Par pand, ki ga je Kitajska leta 2012 posodila Franciji kot diplomatsko darilo, je zapustil živalski vrt Beauval in se pod policijskim spremstvom odpravil proti letališču Roissy, od koder so ju prepeljali nazaj na Kitajsko.

Ameriški predsednik Donald Trump se je po pogovoru s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom pogovarjal tudi z japonsko premierko Sanae Takaichi. Pogovori nakazujejo na prizadevanja ZDA za ohranjanje ravnotežja glede Tajvana. Takaichijeva in Trump sta potrdila trdne temelje zavezništva med Japonsko in ZDA, medtem ko se odnosi med Japonsko in Kitajsko poslabšujejo. Xi Jinping je s Trumpom govoril tudi o Ukrajini.

V Abu Dabiju so se nadaljevali pogovori med ZDA, Rusijo in Ukrajino o mirovnem načrtu za Ukrajino. Ameriški uradnik je za BBC potrdil, da se bodo sestali z ruskimi predstavniki. Donald Trump je napovedal, da bo aprila obiskal Peking po telefonskem pogovoru s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom.

Predsednik Putin je poudaril uspešen razvoj dvostranskih odnosov med Rusijo in Kitajsko, posebej v energetskem sektorju. Izpostavil je pomembnost sodelovanja na tem področju. Igor Sečin, vodja Rosnefta, pa je ob koncu svojega govora o energetskem partnerstvu med državama citiral kitajsko pregovor iz 'Knjige sprememb', s čimer je opozoril, da nadaljevanje sankcij proti Rusiji in Kitajski lahko povzroči gospodarsko krizo na Zahodu.

Kitajsko bo ta teden prizadelo zaporedje treh hladnih valov, ki bodo prinesli močan veter, padec temperatur, dež in sneg. V ZDA se prav tako napovedujejo mešane padavine in mrzlo vreme, z možnostjo snega in močnih sunkov vetra.

Ameriška Export-Import banka bo vložila 100 milijard dolarjev za podporo načrtu predsednika Trumpa o zavarovanju ameriških in zavezniških dobavnih verig za kritične minerale, jedrsko energijo in utekočinjeni zemeljski plin (LNG). Nova uprava banke bo financirala projekte v državah, kot sta Egipt in Pakistan, da bi zmanjšala odvisnost od Kitajske in Rusije.

Organizacija Greenpeace je ugotovila, da Kitajska odobrava vse manj novih premogovnih elektrarn, kar nakazuje na doseganje pomembnega cilja.

Tajvanska borza je doživela močan dvig po tem, ko so ameriške tehnološke delnice zabeležile rast. Indeks se je ob odprtju povečal za 491,66 točke, pri čemer so delnice podjetja TSMC (台積電) poskočile za 50 tajvanskih dolarjev na 1.425 tajvanskih dolarjev. Rast je spodbudila tudi rast ADR (American depositary receipt) delnic TSMC za 3,48 %.