APDEJT.si

V Marseillu je potekal shod v spomin na Mehdija Kessacija, brata aktivista Amineja Kessacija, ki se bori proti narkotrafiku. Shoda se je udeležilo več tisoč ljudi, podobni shodi pa so bili načrtovani po vsej Franciji.

Dve tretjini volivcev stranke LR v Franciji podpirata zavezništvo z RN na prihajajočih lokalnih volitvah leta 2026, podobna podpora pa velja tudi za zavezništvo s stranko predsednika Macrona.

Vodja poslancev stranke LR in predsednik stranke Reconquête sta se srečala v sredo, so v petek sporočili iz njunih krogov. Srečanje naj bi bilo namenjeno razpravi o možnih desnih predizborih za predsedniške volitve leta 2027.

Francoska vlada se je odločila, da med vikendom prekine razprave o proračunu za leto 2026 v narodni skupščini. Ta odločitev je sprožila takojšnje ogorčenje med poslanci levice, ki so vlado obtožili, da skuša preprečiti glasovanje o proračunu.

Nekdanji francoski premier Édouard Philippe je predlagal obsežen "davčni dogovor" s francoskimi podjetji, ki vključuje 50 milijard evrov znižanja davkov v zameno za enakovredno zmanjšanje državnih pomoči. Cilj tega ukrepa je spodbuditi proizvodnjo in povečati konkurenčnost podjetij. Philippe obljublja, da bo država znižala svoje izdatke v zameno za 250 milijard evrov v petih letih.

Kitajski e-trgovec Shein je v Parizu odprl svojo prvo stalno fizično trgovino na svetu. Otvoritev je potekala kljub škandalu s spolnimi lutkami. Poslanec je opozoril, da se na spletni strani podjetja prodaja orožje kategorije A.

V Narodni skupščini so poslanci razpravljali o obdavčitvi premoženja (davek Zucman) in o morebitni začasni ustavitvi pokojninske reforme. Socialistična stranka je postavila vladi ultimatum glede davka Zucman in zahtevala večjo davčno pravičnost.

Nicolas Sarkozy je začel prestajati zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi nezakonitega financiranja kampanje. Pred tem je zapustil svoje stanovanje v Parizu in se odpravil v zapor. Njegov odvetnik je razkril, da bo imel eno uro sprehoda na dan, ne bo imel stikov z drugimi zaporniki in bo imel tri obiske na teden. Pred zaporom so ga pozdravili podporniki.

Vlada premierja Lecornuja se je soočila z dvema glasovanjema o nezaupnici, ki sta ju vložili stranki LFI in RN. Poslanci so zavrnili predlog LFI z 18 glasovi razlike. Trije poslanci LR so glasovali za predlog RN. Socialisti so se vzdržali glasovanja o nezaupnici po obljubi o suspenzu pokojninske reforme.

Francoski parlament je obravnaval dve nezaupnici vladi Sébastiena Lecornuja, ki sta ju vložili Rassemblement National (RN) in La France insoumise (LFI). Predsednik skupine Horizons et indépendants, Paul Christophe, je izjavil, da njegova skupina ne bo glasovala za nezaupnico, kljub kritikam glede prekinitve pokojninske reforme. Socialistični in Republikanski poslanci so pozvani, da sledijo navodilom svojih skupin. Aurélie Trouvé (LFI) je izjavila, da je vlada v "sursis". Kljub temu, da je vlada prestala glasovanje, jo čakajo težke proračunske razprave, njena prihodnost pa visi na nitki.

Vlada premierja Sèbastiena Lecornuja je preživela dve glasovanji o nezaupnici, ki sta ju vložili stranki La France insoumise (LFI) in Rassemblement National. Nezaupnica, ki jo je vložila LFI, je bila zavrnjena za 18 glasov. Socialistični poslanec Laurent Baumel je poudaril, da glasovanje proti nezaupnici ne pomeni pakta o necenzuri.

Sébastien Lecornu je bil ponovno imenovan za premierja, vendar se sooča z močnim odporom pri oblikovanju nove vlade. Republikanci so glasovali proti udeležbi v njegovi vladi, kar mu otežuje sestavo kabineta. Opozicijske stranke napovedujejo nezaupnico, Socialistična stranka pa grozi s cenzuro, če ne bo ustavil pokojninske reforme.

Francoski predsednik Emmanuel Macron naj bi do petka imenoval novega premierja, s čimer se želi izogniti predčasnim volitvam in nadaljnji politični nestabilnosti. Macron in odhajajoči premier Sébastien Lecornu si prizadevata pridobiti podporo socialistov, medtem ko macronisti poskušajo oblikovati novo vlado »centra« s podporo strank LR in PS na podlagi »sporazuma o necenzuri«.

Emmanuel Macron je napovedal imenovanje novega premierja v naslednjih 48 urah, po tem ko je Sébastien Lecornu zaključil svoje posvetovanje. Medtem nekateri Macronovi privrženci ne izključujejo možnosti, da bi bil novi premier iz vrst levice. Ministrica Agnès Pannier-Runacher je pozvala k poskusu sodelovanja z levico v novi vladi. Jérôme Guedj (PS) pozdravlja "pomembne premike" pri več vprašanjih v zadnjem tednu, Arthur Delaporte (PS) pa poudarja pripravljenost na kompromise v Narodni skupščini. Jean-Didier Berger (LR) si želi, da bi njegova politična družina bila sposobna ponuditi toliko koncesij, kot zahtev.

Po odstopu premierja Lecornuja se je politična kriza v Franciji še zaostrila. Lecornu ima 48 ur časa za iskanje rešitve in se sestaja s predstavniki različnih političnih strank. Marine Le Pen in Jordan Bardella sta zavrnila njegovo povabilo na srečanje. Aurélien Le Coq iz LFI meni, da je edina rešitev odstop predsednika Macrona. Različni scenariji za rešitev politične nestabilnosti so v obtoku, Macron pa se sooča s pomanjkanjem podpore celo znotraj lastne stranke.

Premier Sébastien Lecornu je po le 26 dneh odstopil zaradi nezmožnosti strank za dosego kompromisa. Predsednik Macron mu je sprva dal dodaten rok, da najde izhod iz krize, grozil pa je tudi z razpustitvijo parlamenta. Politična situacija v Franciji je ocenjena kot težka, Macronove poteze pa kot obupane.

Politična kriza v Franciji se je zaostrila, Macron pa se je znašel bolj osamljen kot kdaj koli prej. Sébastien Lecornu je dobil mandat za zadnje poskuse oblikovanja vladne koalicije, pri čemer se osredotoča na proračun in Novo Kaledonijo. Kljub temu pa le malo ljudi verjame v uspeh teh pogajanj.

Francoski premier Sèbastien Lecornu je odstopil s svojo vlado le 26 dni po imenovanju, kar je najkrajši mandat v zgodovini Francije. Predsednik Emmanuel Macron je Lecornuja, kljub odstopu, zadolžil za izvedbo zadnjih pogovorov s političnimi strankami v naslednjih 48 urah, da bi poskušali rešiti politično krizo.

Po odstopu Sébastiena Lecornuja, ki je postal premier z najkrajšim mandatom v Peti republiki, so se oglasili različni politični akterji. Erwan Balanant iz stranke Les Démocrates je izrazil 'občutek sramu' zaradi pripadnosti političnemu razredu. Podpredsednica stranke RN, Edwige Diaz, je izjavila, da njena stranka ne nosi 'nobene odgovornosti' za ta 'žalosten spektakel'. Politična kriza v Franciji se poglablja, saj je Lecornujev odstop povzročil razpravo o 'mrtev rojenem' vladi.

Po splošnem presenečenju je premier Sèbastien Lecornu odstopil. Predsednik Macron je pooblastil odstopljenega premierja, da v 48 urah poišče rešitev za nastalo politično krizo, pri čemer poskuša s pritiskom na PS in LR preprečiti razpustitev parlamenta. Medtem skrajna desnica poskuša prevzeti oblast. Pojavljajo se ugibanja o morebitnih novih volitvah in povečanju moči Marine Le Pen.

Sébastien Lecornu, novi francoski premier, je za ministra financ imenoval Rolanda Lescureja, tesnega zaveznika predsednika Emmanuela Macrona. Politični tekmeci že grozijo s hitrim strmoglavljenjem vlade, če bo to potrebno.

Sébastien Lecornu je odstopil s položaja francoskega premierja dan po imenovanju vlade. Razlog za odstop so bile ostre kritike glede sestave vlade, ki po mnenju kritikov ni prinesla želenih sprememb. Marine Le Pen je Lecornujev odstop pozdravila kot razumno potezo. Lecornu je ob odstopu izrazil obžalovanje nad strankarskimi apetitami, ki so se pojavile med sestavljanjem vlade.

Premier Sèbastien Lecornu se je zavezal, da ne bo uporabil člena 49.3 ustave za vodenje države in sprejetje proračuna za leto 2026 brez glasovanja. Namesto tega bo iskal druge institucionalne rešitve in si prizadeval za kompromise v parlamentu, da bi dosegel sprejetje proračuna.

Stranka Marine Le Pen, Nacionalni zbor (RN), je ponovno zasedla dve podpredsedniški mesti v Nacionalni skupščini s podporo centralnega bloka. Sébastien Chenu in Hélène Laporte sta bila ponovno izvoljena na ti funkciji.

Po obsodbi Nicolasa Sarkozyja na pet let zapora v zvezi s financiranjem njegove kampanje leta 2007 iz Libije, se pojavljajo vprašanja in polemike glede postopka in dokazov. Med drugim se pojavljajo trditve o verodostojnosti dokumenta, ki ga je objavil "Médiapart", in o tem, ali ga je sodišče označilo za ponarejenega. Prav tako se analizira pomen obsodbe za "združbo hudodelcev" in načelo, da nihče, tudi bivši predsedniki, niso nad zakonom. Različni viri poudarjajo, da obsodba sproža številne verbalne napade in nerazumevanja, zlasti glede začasne izvršitve kazni.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja spoznalo za krivega kaznivega dejanja združevanja v hudodelsko združbo v povezavi z domnevnim financiranjem njegove kampanje leta 2007 s strani Moamarja Gadafija. Obsodili so ga na pet let zapora.

Sébastien Lecornu je uradno prevzel premierski položaj po odstavitvi vlade Françoisa Bayrouja. Njegovo imenovanje je bilo v poslovnih krogih pozitivno sprejeto, medtem ko v Mayottu izražajo zadržanost in pričakujejo zagotovitev sredstev za obnovo. Vzporedno s tem potekajo protesti, katerih cilj je blokada države, dva dni po glasovanju o zaupnici vladi Françoisa Bayrouja. Cilj protestov je tudi omogočiti ljudem manifestacijo. Pojavljajo pa se tudi posamezniki, ki želijo povzročiti kaos.

Premier François Bayrou je po neuspešnem glasovanju o zaupnici v državnem zboru odstopil. Predsednik Emmanuel Macron naj bi v naslednjih dneh imenoval že petega premierja v manj kot dveh letih. Jean-François Copé je kritiziral politično situacijo, opozicija pa je Bayrouja ostro obsodila.

Indonezijski predsednik Prabowo Subianto je po nasilnih protestih, ki so izbruhnili zaradi nezadovoljstva javnosti nad privilegiji zakonodajalcev, izvedel kadrovske spremembe v vladi. Odpustil je finančno ministrico Sri Mulyani Indrawati, ki jo je zamenjal ekonomist, obljubljajoč pospešeno gospodarsko rast. Poleg tega je zamenjal še več drugih ministrov, vključno z ministrom za varnost, in ustanovil novo ministrstvo za Hadž in Umro.

Premier François Bayrou se je 8. septembra soočil z glasovanjem o zaupnici. Pred glasovanjem je imel splošni politični govor, v katerem je izpostavil, da je proizvodnja nacionalna urgenca. Poudaril je, da imamo dve obveznosti glede priseljevanja: nadzorovati prihode in integrirati tiste, ki bodo tukaj. Opozoril je, da je odplačevanje dolga tiha, podzemna, nevidna in nevzdržna krvavitev. Izpostavil je, da je vitalna prognoza ogrožena in da je želel ta preizkus resnice.

V Italiji je sodišče z odločitvijo oviralo vladne politike za boj proti nezakonitemu priseljevanju, kar posredno vpliva tudi na strukture v Albaniji. V Mehiki je Kenia López Rabadán prisegla kot predsednica upravnega odbora poslanske zbornice, s čimer se je izpolnila zakonodaja, ki to funkcijo dodeljuje trem strankam z največ glasovi.

Bruno Retailleau, predsednik stranke Les Républicains, je nasprotoval izjavam Laurenta Wauquieza, vodje poslancev LR, ki je dejal, da stranka ne bo cenzurirala socialistične vlade. Retailleau je poudaril, da bi morala desnica preprečiti oblikovanje leve vlade. Wauquiez je pred tem izjavil, da LR ne bo cenzuriral niti socialistične niti vlade Nacionalnega zbora (RN).

Francoska ministrica za kulturo, Rachida Dati, je umaknila svojo kandidaturo za delne volitve v drugi pariški volilni enoti, s čimer je Michelu Barnierju omogočila kandidaturo. Odločitev je sprožila ugibanja o zakulisnih dogovorih in notranjih sporih znotraj desnice, saj naj bi za Barnierjem stala večina LR, ki ne podpira Datijeve. Ta poteza naj bi bila povezana tudi z načrtovanjem prihajajočih občinskih volitev.

Jean-Luc Mélenchon je pozval k odstopu Emmanuela Macrona, če François Bayrou ne bo dobil zaupnice. Hkrati je napovedal novo zahtevo za odstavitev predsednika v Narodni skupščini. Mélenchon je priznal porast antisemitizma v Franciji po napadih 7. oktobra in izrazil solidarnost s predsednikom Macrononom glede kritik ameriškega ambasadorja Charlesa Kushnerja.

Rachida Dati je na »politični kavi« ostro kritizirala "strahopetce, luzerje" in ponovila, da je Michel Barnier "instrumentaliziran" s strani stranke LR za delne parlamentarne volitve v drugi pariški volilni enoti, vendar svoje kandidature še ni uradno napovedala. Napetosti znotraj stranke Les Républicains so se glede tekme za pariško županjo povečale.

Kandidaturo na delnih zakonodajnih volitvah v Parizu je napovedal tudi Thierry Mariani iz stranke Nacionalni zbor, s čimer se je pridružil Rachidi Dati in Michelu Barnierju v boj za poslansko mesto v drugi volilni enoti prestolnice.