APDEJT.si

Jean-Luc Mélenchon, vodja stranke La France insoumise (LFI), je na srečanju v Seine-Saint-Denis napovedal začetek kampanje za občinske volitve leta 2026, ki jo vidi kot pomemben preizkus pred prihajajočimi predsedniškimi volitvami. Poudaril je pomen lokalnih volitev v kontekstu njegove vizije "Nove Francije".

V Marseillu je potekal shod v spomin na Mehdija Kessacija, brata aktivista Amineja Kessacija, ki se bori proti narkotrafiku. Shoda se je udeležilo več tisoč ljudi, podobni shodi pa so bili načrtovani po vsej Franciji.

Načelnik generalštaba francoske vojske, general Fabien Mandon, je v nagovoru na srečanju županov francoskih mest dejal, da se mora Francija pripraviti na težke žrtve, vključno z izgubo življenj, v primeru prihodnjega konflikta z Rusijo. Mandon je poudaril, da ima Francija potrebno znanje, ekonomsko in demografsko moč za odvračanje Moskve, vendar je ključna pripravljenost sprejeti bolečino in izgube za obrambo države. Njegova izjava je sprožila burne odzive javnosti in politikov, med njimi tudi kritike s strani Jeana-Luca Mélenchona, ustanovitelja levičarske stranke La France Insoumise.

Francoski načelnik generalštaba, general Fabien Mandon, je opozoril, da bo Francija v primeru konflikta z Rusijo v nevarnosti, če ne bo pripravljena sprejeti izgube življenj in gospodarskih žrtev. Njegove izjave so naletele na odziv politika Mélenchona.

Francoski poslanci so v odboru sprejeli predlog zakona, ki predvideva nacionalizacijo skupine ArcelorMittal v Franciji. Cilj nacionalizacije je financiranje razogljičenja podjetja.

Poslanec Sébastien Delogu je uradno napovedal svojo kandidaturo za župana Marseilla na volitvah leta 2026. Kandidaturo je potrdila stranka La France insoumise (LFI), Delogu pa obljublja, da bo "vrnil oblast ljudem" in se boril proti korupciji v mestu.

Bernard Cazeneuve, vodja gibanja "La Convention", je v Pontoiseu zbral "levico vlade", da bi ponudil alternativo skrajni desnici. S tem se oddaljuje od Socialistične stranke (PS) in se neposredno zoperstavlja stranki LFI.

Sophia Chikirou, poslanka stranke La France insoumise (LFI), je uradno napovedala kandidaturo za županjo Pariza na volitvah leta 2026, s čimer se je pridružila še trem drugim levim kandidatom. Stranka jo je potrdila kot edino kandidatko, pri čemer si prizadeva povečati udeležbo v levih okrožjih.

Francoska vlada se je odločila, da med vikendom prekine razprave o proračunu za leto 2026 v narodni skupščini. Ta odločitev je sprožila takojšnje ogorčenje med poslanci levice, ki so vlado obtožili, da skuša preprečiti glasovanje o proračunu.

Francoska nacionalna skupščina je zavrnila predlog vlade o odpravi 10-odstotne davčne olajšave za upokojence v okviru obravnave državnega proračuna. Predlog, ki bi povečal davke upokojencem, je bil zavrnjen kljub pozivom k splošnim naporom za uravnoteženje proračuna. Poslanci so se odločili za ohranitev te davčne olajšave, ki je tretja največja davčna niša v državi.

Francoska nacionalna skupščina je z veliko večino glasov (255 za, 146 proti) sprejela prekinitev pokojninske reforme do januarja 2028. Poslanci so tudi zavrnili zamrznitev pokojnin in minimalnih socialnih prejemkov.

Jean-Luc Mélenchon, vodilna figura stranke LFI, je v enem tednu izvedel dva javna nastopa: obiskal je priljubljeno tržnico v pariškem predmestju in se udeležil sejma Made in France. S tem je subtilno začel svojo predsedniško kampanjo, pri čemer se osredotoča na stik z ljudmi in promocijo francoskih izdelkov.

V Nacionalni skupščini se je začela razprava o predlogu za začasno ustavitev pokojninske reforme do januarja 2028. Razprava naj bi bila burna, za 2. december pa je napovedana stavka. Marine Le Pen je potrdila, da bodo poslanci Nacionalne skupnosti (RN) glasovali za začasno ustavitev reforme.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je bil po 20 dneh zapora, kamor je bil poslan zaradi obsodbe v libijskem procesu, izpuščen na pogojno prostost. Pritožbeno sodišče v Parizu je ugodilo njegovi zahtevi, vendar ne bo smel zapustiti Francije. Sarkozy je bivanje v zaporu opisal kot "nočno moro".

Francoska levičarska stranka La France insoumise (LFI) načrtuje novo nezaupnico vladi zaradi proračunskih odločitev. Po besedah Manuela Bomparda naj bi nezaupnico vložili v začetku decembra. To je še en poskus stranke, da bi izpodbijala vladne proračunske načrte.

Francoska poslanka stranke LFI Nathalie Oziol se je znašla v središču polemike zaradi izjav o umoru profesorja Samuela Patyja leta 2020. V videoposnetku je izrazila nestrinjanje z označbo njegovega morilca kot "muslimanskega fanatika", kar je sprožilo ostre odzive, tudi od družine umorjenega profesorja. Odvetnica sestre Samuela Patyja je njene besede označila za "nevredne".

Koncert Izraelske filharmonije v Parizu je bil večkrat prekinjen zaradi propalestinskih protestnikov, ki so uporabljali dimne bombe. Pariška filharmonija je vložila prijavo. Jean-Luc Mélenchon ni obsodil incidentov, medtem ko Yossef Murciano iz Združenja judovskih študentov Francije obsoja totalitarno mišljenje. Priče so poročale o občutku, da bo izbruhnil požar.

Francosko sodišče je oprostilo filozofa Raphaëla Enthovena obtožb po tem, ko je na družbenem omrežju X (prej Twitter) maja 2024 označil stranko La France insoumise (LFI) za "gnusno, nasilno, zarotniško, goreče antisemitsko gibanje".

Francoska deputatka LFI Nathalie Oziol se je znašla v središču polemike zaradi izjave iz junija 2024, v kateri naj bi zavrnila označbo "fanatični musliman" za morilca učitelja Samuela Patyja. Časopis Libération je objavil videoposnetek, ki naj bi potrjeval njene besede, kar je sprožilo val kritik in jo postavilo pod pritisk.

Zohran Mamdani je po zmagi na županskih volitvah v New Yorku imenoval ekipo, ki jo sestavljajo nekdanje mestne in zvezne uradnice, za vodstvo njegove tranzicije. Obljubil je, da bo takoj začel izvajati svoj program dostopnosti. Njegova zmaga je bila po vsem svetu sprejeta s slavjem. Župan Minneapolisa Jacob Frey je premagal demokratskega socialista Omarja Fateha in osvojil tretji mandat.

V francoskem parlamentu je izbruhnila ostra polemika zaradi prisotnosti mladih deklet z naglavnimi rutami na galeriji za obiskovalce. Predsednica parlamenta Yaël Braun-Pivet je to označila za "nesprejemljivo".

Jean-Luc Mélenchon, ustanovitelj stranke La France insoumise, je kritiziral Socialistično stranko (PS) zaradi domnevne spremembe zavezništva. Mélenchon trdi, da se PS, ki je bila prej povezana z levico, zdaj želi povezati z Gabrielom Attalom in tako imenovanim »levim centrom«.

V Narodni skupščini so poslanci razpravljali o obdavčitvi premoženja (davek Zucman) in o morebitni začasni ustavitvi pokojninske reforme. Socialistična stranka je postavila vladi ultimatum glede davka Zucman in zahtevala večjo davčno pravičnost.

Francoska narodna skupščina je s tesno večino 185 glasov proti 184 sprejela resolucijo Nacionalne zveze, ki obsoja francosko-alžirske sporazume iz leta 1968. Levičarji so kritizirali odsotnost večine poslancev stranke Ensemble pour la République, vključno s šefom skupine Gabrielom Attalom. Marine Le Pen je sprejetje resolucije označila za zgodovinski dan za Nacionalno zvezo.

Uprava zapora La Santé je poslancema LFI, Ugu Bernalicisu in Danièle Obono, zavrnila srečanje z Nicolasom Sarkozyjem, ker sta ga želela obiskati v spremstvu novinarjev. Uprava je menila, da parlamentarna pravica do obiska zapora ne omogoča srečanja z določenim zapornikom.

Francoski poslanec LFI Carlos Martens Bilongo je obtožil finančno obveščevalno službo Tracfin, da ga je preiskovala na zahtevo tuje države. Po poročanju medija L'Informé naj bi nota Tracfina, polna napak, ciljala na poslanca po tem, ko je pisal poročilo o prihajajoči konferenci COP28 v Združenih arabskih emiratih. Amélie de Montchalin je zatrdila, da je Tracfin deloval na podlagi prijave suma, ki jo je poslal subjekt v Franciji, in zanikala, da bi prišlo do signala iz tujine.

Vlada premierja Lecornuja se je soočila z dvema glasovanjema o nezaupnici, ki sta ju vložili stranki LFI in RN. Poslanci so zavrnili predlog LFI z 18 glasovi razlike. Trije poslanci LR so glasovali za predlog RN. Socialisti so se vzdržali glasovanja o nezaupnici po obljubi o suspenzu pokojninske reforme.

Nekdanji francoski premier Édouard Philippe je ponovil svoj poziv, da bi moral predsednik Emmanuel Macron odstopiti pred letom 2027. Po njegovem mnenju je to "edina dostojna odločitev, ki bi preprečila 18 mesecev krize". Philippe, ki je naklonjen odstopu Macrona po sprejetju proračuna, je prepričan, da bi s tem preprečili obdobje politične negotovosti. Hkrati je stranka LFI vložila novo zahtevo za Macronovo ustavno obtožbo.

Francoski premier Sébastien Lecornu je preživel dve glasovanji o nezaupnici v parlamentu, potem ko je obljubil začasno ustavitev sporne pokojninske reforme predsednika Emmanuela Macrona. Socialisti so podprli Lecornuja v zameno za preložitev reforme, ki dviguje upokojitveno starost na 64 let do januarja 2028. Medtem protestniki pozivajo k nadaljevanju pritiska na vlado z množičnimi protesti, da bi ustavili varčevalne ukrepe.

Francoski parlament je obravnaval dve nezaupnici vladi Sébastiena Lecornuja, ki sta ju vložili Rassemblement National (RN) in La France insoumise (LFI). Predsednik skupine Horizons et indépendants, Paul Christophe, je izjavil, da njegova skupina ne bo glasovala za nezaupnico, kljub kritikam glede prekinitve pokojninske reforme. Socialistični in Republikanski poslanci so pozvani, da sledijo navodilom svojih skupin. Aurélie Trouvé (LFI) je izjavila, da je vlada v "sursis". Kljub temu, da je vlada prestala glasovanje, jo čakajo težke proračunske razprave, njena prihodnost pa visi na nitki.

Francoska vlada je preživela glasovanje o nezaupnici, saj so poslanci zavrnili predloga, ki sta ju vložili leva Nepokorna Francija (LFI) in skrajno desni Nacionalni zbor (RN). Premierja Sebastiena Lecornuja zdaj čaka zahtevna naloga sprejemanja proračuna za leto 2026.

Vlada premierja Sèbastiena Lecornuja je preživela dve glasovanji o nezaupnici, ki sta ju vložili stranki La France insoumise (LFI) in Rassemblement National. Nezaupnica, ki jo je vložila LFI, je bila zavrnjena za 18 glasov. Socialistični poslanec Laurent Baumel je poudaril, da glasovanje proti nezaupnici ne pomeni pakta o necenzuri.

Ekologi v Marseillu so glasovali za ponovno vzpostavitev leve koalicije za lokalne volitve leta 2026. Stranka Europe Écologie Les Verts (EELV) se je odločila, da bo na volitvah leta 2026 nastopila na skupni listi levice. Leta 2020 so sicer v prvem krogu nastopili samostojno, v drugem krogu pa so se pridružili gibanju Printemps Marseillais. Medtem pa stranka La France Insoumise (LFI) napoveduje samostojno kandidaturo.

Francoska vlada premierja Sébastiena Lecornuja se je znašla pod pritiskom, saj socialistična stranka zahteva ustavitev pokojninske reforme in opustitev uporabe 49.3 člena ustave. Medtem ko naj bi socialistična stranka vlade ne ovirala z nezaupnico, desnosredinska stranka EPR kritizira morebitno opustitev reforme. Napovedane so tudi nezaupnice s strani LFI in RN, socialistična stranka pa bi lahko vložila svojo po premierjevi izjavi o splošni politiki. Premier Lecornu naj bi svoj govor v parlamentu predstavil danes okoli 15. ure.

Premier Sébastien Lecornu je v svojem govoru o splošni politiki napovedal možnost začasne ustavitve pokojninske reforme do naslednjih predsedniških volitev leta 2027, da bi preprečil padec vlade. Opozicijske stranke, vključno z Nacionalnim zborom in Nepokorno Francijo, so vložile predloge o nezaupnici. Socialistična stranka bo odločitev o nezaupnici sprejela po govoru premierja Lecornuja. V govoru je Lecornu tudi omenil avtonomijo Korzike in poudaril pomen držanja obljub.

Francoskega premierja Sébastiena Lecornuja èaka glasovanje o nezaupnici zaradi sporne pokojninske reforme. Socialisti so predstavili svoje zahteve, medtem ko Macron meni, da bi padec Lecornujeve vlade pomenil razpustitev parlamenta in predčasne volitve. Lecornu je predstavil svoje smernice za proračun za leto 2026. Boris Vallaud iz socialistov pa izstopa kot pomemben politik.

Premier Sébastien Lecornu je v svoji izjavi o splošni politiki napovedal začasno ustavitev pokojninske reforme. S tem je preprečil možnost vložitve nezaupnice, ki jo je napovedala Socialistična stranka. Minister Marc Fesneau meni, da je s tem možen kompromis.

Vlada Sébastiena Lecornuja se je sestala na prvi seji, kjer je obravnavala državni proračun in proračun za socialno varnost. Lecornu je v torek predstavil splošno politično izjavo. Stranki LFI in RN sta vložili predlog o nezaupnici, o katerem bo državni zbor razpravljal v četrtek. Socialistična stranka (PS) je opozorila, da bo morda vložila lastno nezaupnico.

Vlada Lecornu 2 se bo v torek soočila s predstavitvijo državnega proračuna za leto 2026, ki bo sprejet na svetu ministrov zjutraj, cilj pa je zmanjšati primanjkljaj pod 5 % BDP. Cilj vlade je tudi pravočasna priprava proračuna in izognitev morebitni cenzuri.

Predsednik Emmanuel Macron je ponovno imenoval Sébastiena Lecornuja za premierja in mu naložil oblikovanje vlade ter pripravo proračuna za leto 2026. Lecornu je razkril novo vlado, v kateri so tako centristi kot konservativci ter zunanji sodelavci. Nova vlada se sooča z izzivi pri ustvarjanju proračuna in ohranjanju zaupanja investitorjev v luči dolgotrajne politične krize, ki negativno vpliva na gospodarstvo.

Republikanci so po glasovanju zavrnili sodelovanje v vladi premierja Sébastiena Lecornuja, a obljubili podporo posameznim zakonskim predlogom. Stranka UDI je napovedala podporo vladi, vendar ne bo sodelovala v njej. Annie Genevard, ministrica za kmetijstvo, ki je odstopila, namerava ostati v Lecornujevi vladi.

Sébastien Lecornu je bil ponovno imenovan za premierja, vendar se sooča z močnim odporom pri oblikovanju nove vlade. Republikanci so glasovali proti udeležbi v njegovi vladi, kar mu otežuje sestavo kabineta. Opozicijske stranke napovedujejo nezaupnico, Socialistična stranka pa grozi s cenzuro, če ne bo ustavil pokojninske reforme.

Sébastien Lecornu je bil ponovno imenovan za premierja in se sooča s časovno stisko pri sestavljanju nove vlade, da bi pravočasno predstavili proračun. Desnica je razdeljena glede sodelovanja v njegovi prihodnji vladi. Stranke La France insoumise, Francoska komunistična stranka in Nacionalni zbor so napovedale nasprotovanje.

Predsednik Emmanuel Macron je v Elizejski palači sklical nujno srečanje z voditelji političnih strank, z izjemo predstavnikov RN in LFI. Srečanje naj bi bilo po besedah Elizejske palače trenutek kolektivne odgovornosti. Čeprav je Macron obljubil, da bo do petka zvečer imenoval novega premierja, podrobnosti niso bile razkrite.

Senatorja Philippa Mouillerja, predsednika komisije za socialne zadeve v senatu, so policisti našli nezavestnega pred njegovim domom v Parizu. Zaradi vinjenosti in poškodb so ga odpeljali v celico za streznitev. Okoliščine dogodka še niso znane, saj s senatorjem še niso mogli opraviti razgovora.

Urad francoske narodne skupščine je zavrnil predlog za ustavno obtožbo predsednika Emmanuela Macrona in ga označil za "nedopustnega".

Emmanuel Macron naj bi v naslednjih dveh dneh imenoval novega premierja Francije. Pričakuje se, da bo imenovanje sledilo odstopu prejšnjega premierja in politični krizi, s katero se sooča Macronova vlada.

Predlog za odstavitev Emmanuela Macrona, ki ga je vložila stranka La France insoumise, je bil s strani članov biroja državnega zbora označen za nedopustnega. Mathilde Panot, predsednica skupine LFI v državnem zboru, je izrazila obžalovanje zaradi vzdržanosti stranke RN pri glasovanju o predlogu za odstavitev.

Po odstopu premierja Lecornuja se je politična kriza v Franciji še zaostrila. Lecornu ima 48 ur časa za iskanje rešitve in se sestaja s predstavniki različnih političnih strank. Marine Le Pen in Jordan Bardella sta zavrnila njegovo povabilo na srečanje. Aurélien Le Coq iz LFI meni, da je edina rešitev odstop predsednika Macrona. Različni scenariji za rešitev politične nestabilnosti so v obtoku, Macron pa se sooča s pomanjkanjem podpore celo znotraj lastne stranke.

Premier Sébastien Lecornu je po le 26 dneh odstopil zaradi nezmožnosti strank za dosego kompromisa. Predsednik Macron mu je sprva dal dodaten rok, da najde izhod iz krize, grozil pa je tudi z razpustitvijo parlamenta. Politična situacija v Franciji je ocenjena kot težka, Macronove poteze pa kot obupane.