APDEJT.si

Zelenski je izrazil pripravljenost za pogovor s Trumpom o občutljivih točkah ameriškega mirovnega načrta. Pogajanja o mirovnem načrtu so potekala tudi v Abu Dabiju, kjer so se srečali predstavniki ZDA, Ukrajine in Rusije. Zelenski naj bi do konca novembra obiskal ZDA, da bi s Trumpom dokončno dorekel dogovor za končanje vojne. Ukrajina naj bi se strinjala z omejitvijo števila vojakov, o ozemeljskih vprašanjih in varnostnih garancijah pa se morata dogovoriti še Zelenski in Trump.

V Švici so potekali intenzivni pogovori o mirovnem načrtu za Ukrajino, pri čemer je ameriško-ruski predlog vseboval 28 točk. Ameriška stran se je v Ženevi pogovarjala z ukrajinsko stranjo. Ameriški mirovni načrt za Ukrajino je sprožil različne odzive, Putin pa je z njim zadovoljen.

Evropske države so bile pozvane k večji angažiranosti v ukrajinski vojni. Zelenski je izrazil zadovoljstvo z napredkom pogajanj, vendar poudaril, da je za končanje vojne potrebno več. Kot del Trumpovega mirovnega načrta naj bi Ukrajina odstopila Luhansk in Doneck Rusiji, ozemlja pod nadzorom ukrajinske vojske pa bi preimenovali v nevtralno demilitarizirano območje.

Objavljeni so bili novi podatki o mirovnih načrtih za Ukrajino. ZDA naj bi pripravljale načrt, o katerem so razpravljali v Ženevi. Ta načrt naj bi vseboval zahtevo po ozemeljskih koncesijah Ukrajine Rusiji, kar je Zelenski označil za glavno težavo. Evropa pa naj bi pripravljala protinačrt, ki pušča odprta vrata za vstop Ukrajine v NATO. Pojavila se je tudi kritika Trumpovega odnosa do Rusije in Ukrajine.

Ruski predsednik Vladimir Putin je izjavil, da je Moskva prejela ameriški mirovni načrt za Ukrajino in da bi lahko služil kot osnova za mirno rešitev konflikta. Dodal je, da gre za posodobljeno različico predloga, ki je nastal po njegovem srečanju s Trumpom na Aljaski. Medtem naj bi Trump pritiskal na hitro sklenitev dogovora, Kijev pa se boji izgube ameriškega partnerstva in išče alternative. Kirill Dmitrijev, posebni odposlanec Vladimirja Putina, naj bi bil soavtor Trumpovega načrta za Ukrajino.

Senator Lindsey Graham je kritiziral Trumpov mirovni načrt za Ukrajino, medtem ko je Putin izjavil, da bi lahko bil osnova za končno mirovno rešitev. Ukrajina se je strinjala, da bo začela pogajanja z ameriškimi uradniki o načrtu, čeprav nekateri v Ukrajini izražajo strah, da načrt pomeni kapitulacijo.

Donald Trump je obnovil svoj argument, da Volodimir Zelenski nima 'kart' za končanje vojne v Ukrajini, in ga s svojim novim 28-točkovnim načrtom prisilil v kot. Trump pričakuje, da se bo Zelenski do naslednjega četrtka odzval na načrt, ki vključuje prepustitev ozemlja Rusiji.

Poleg Putinovega komentarja o ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino, ki naj bi temeljil na posodobljeni različici predloga po srečanju s Trumpom na Aljaski, so se pojavile informacije o Kirillu Dmitrijevu, posebnem odposlancu Vladimirja Putina, ki naj bi bil soavtor Trumpovega načrta za Ukrajino. Predlog načrta predvideva priznanje Krima ter celotnih regij Doneck in Lugansk kot ruskih, medtem ko naj bi se preostala ozemlja razdelila glede na frontno linijo. ZDA naj bi Ukrajini predlagale mirovni načrt v 28 točkah, ki je pritegnil pozornost tako Putina kot Zelenskega.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da ne bo izdal Ukrajine, medtem ko ZDA pritiskajo na Kijev, da sprejme mirovni sporazum. Strokovnjaki ocenjujejo, da je Trumpov mirovni načrt nesprejemljiv za Ukrajino in se zdi kot predaja, saj naj bi Washington vsiljeval Kijevu mirovni načrt, ki je naklonjen Kremlju, o katerem naj bi se pogajali brez Ukrajine in Evrope.

Evropski voditelji so izrazili nasprotovanje ameriškemu mirovnemu načrtu za Ukrajino, ocenjujoč ga kot nepravičnega in slabega za Kijev, saj bi Ukrajina izgubila ozemlje, se morala odpovedati članstvu v Natu in omejiti svojo vojsko. Pripravljajo protipredlog. Zelenski je dejal, da je Ukrajina pod močnim pritiskom in se sooča z izgubo ključnega partnerja ali dostojanstva, ter napovedal alternative ameriškemu načrtu, poudarjajoč, da ne bo izdal nacionalnih interesov. Plenković je ocenil, da je ameriški načrt izrazito slab in nepravičen.

Kremlj je ponovil, da ni uradno prejel ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino. Dokument naj bi Ukrajini predlagal prepustitev regij Doneck in Lugansk Rusiji. Ukrajinski predsednik Zelenski načrt zavrača in se pripravlja na predstavitev alternativ. Analiza razkriva, da ameriški načrt, ki ga spodbuja Donald Trump in naj bi bil usklajen z Rusijo, daje prednost ruskim zahtevam.

Pojavile so se podrobnosti o 28-točkovnem mirovnem načrtu za Ukrajino, ki naj bi ga pripravile ZDA. Načrt naj bi predvideval ureditev odnosov med Kijevom, Moskvo in Zahodom, vključno z morebitnim priznanjem zasedenih ozemelj. Ukrajina naj bi prejela varnostna jamstva, sklenjen pa naj bi bil tudi sporazum o nenapadanju med Rusijo, Ukrajino in Evropo. Po načrtu naj bi Kijev Moskvi predal Krim ter regiji Donetsk in Lugansk.

Volodimir Zelenski je opozoril Ukrajince, da se morajo odločiti med ameriško podporo in hitrim zaključkom vojne z Rusijo, pri tem pa opozarja na izgubo dostojanstva. Kremelj poziva Kijev k takojšnji in odgovorni odločitvi glede mirovnega sporazuma in opozarja, da je odlašanje nevarno. Prihodnji teden naj bi potekal telefonski pogovor med Zelenskim in Trumpom o ameriškem mirovnem načrtu.

ZDA in Rusija naj bi Ukrajini predstavili mirovni načrt v 28 točkah, ki predvideva hitre volitve po podpisu. Ukrajinsko prebivalstvo načrt označuje kot kapitulacijo in izdajo. Zelenski nakazuje sodelovanje in predlaga alternative, medtem ko Rusija trdi, da uradnega dokumenta od ZDA še ni prejela.

Evropska komisija je napovedala posvetovanja o novem ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi se o načrtu, ki po mnenju Kijeva odraža maksimalistične zahteve Moskve, pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Ruski predsednik Vladimir Putin pa je potrdil vztrajanje pri vojnih ciljih v Ukrajini.

Novi mirovni načrt, ki naj bi nastal pod okriljem Trumpove administracije, naj bi od Ukrajine zahteval ozemeljske koncesije, vključno z regijami Doneck, Lugansk in Krim, ter zmanjšanje vojske. ZDA naj bi pritiskale na Ukrajino, da bi do dneva zahvalnosti sprejela ta načrt, ki vsebuje številne zahteve Kremlja. Ukrajina naj bi se upirala obsežnim koncesijam.

Britanski politolog Anatol Lieven je izjavil, da bi bilo treba podpreti novi ameriški mirovni načrt za Ukrajino, ki naj bi nastal v sodelovanju z Moskvo. Evropska unija medtem pripravlja lasten mirovni načrt, ki naj bi bil za Kijev ugodnejši od ameriškega. Ukrajina se sooča z intenzivnim pritiskom ZDA, da do četrtka sprejme predlog za prekinitev spopadov. Nemški kancler Friedrich Merz se je o tem pogovarjal s predstavniki zavezniških držav, vključno z Ukrajino.

ZDA naj bi pritiskale na Ukrajino, da do Dneva zahvalnosti sprejme mirovni načrt s 28 točkami, ki ga je odobril Donald Trump. Načrt vključuje varnostna jamstva po modelu 5. člena Nata in vprašanje Donbasa. Ukrajina je zavrnila kakršnokoli priznanje začasno zasedenih ozemelj kot ruskih.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da bo predlagal alternative ameriškemu načrtu za končanje konflikta z Rusijo, ker meni, da ne ščiti interesov Ukrajine. Hkrati so nemški, francoski in britanski voditelji v telefonskem pogovoru z Zelenskim izrazili podporo dolgoročnemu ohranjanju vitalnih evropskih in ukrajinskih interesov.

Vladimir Putin je izjavil, da je Moskva prejela ameriški mirovni načrt za Ukrajino in da bi lahko bil osnova za mir. Poudaril je, da ameriški načrt ni bil konkretno usklajen z Rusijo, vendar je Kremelj pripravljen pokazati "fleksibilnost". Po Putinovih besedah je Ukrajina glavna ovira pri uresničitvi mirovnega načrta.

Kremelj je pozval ukrajinskega predsednika Zelenskega, naj se začne pogajati, preden izgubi še več ozemlja. Zelenski se je o ameriškem mirovnem načrtu pogovarjal s francoskim predsednikom, nemškim kanclerjem in britanskim premierjem. Donald Tusk je reagiral na domnevni ameriško-ruski mirovni načrt, ki ga je kritiziral, kritike pa so letele tudi na Trumpa, ki naj bi si želel le Nobelovo nagrado za mir.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prejel ameriški mirovni načrt za Ukrajino in se bo o njem pogovarjal z Donaldom Trumpom. Načrt naj bi vključeval priznanje ruskih osvojitev, zmanjšanje ukrajinske vojske za polovico in opustitev orožja dolgega dosega. Evropski uradniki ocenjujejo načrt za absurden in ga zavračajo, saj naj bi bil usmerjen v spodbujanje razdeljenosti in dezorientacijo zaveznikov Kijeva. Analitiki menijo, da Ukrajina nima možnosti za zmago v vojni.

Pojavili so se poročila o tajnih pogovorih med ZDA in Rusijo, ki naj bi vključevali načrt za končanje vojne v Ukrajini. Načrt naj bi vključeval ozemeljske koncesije Ukrajine v Donecku in Lugansku ter zmanjšanje ukrajinske vojske. Ukrajina naj bi bila pod pritiskom Washingtona in Moskve, da sprejme ta dogovor.

Poročila razkrivajo, da naj bi Donald Trump odobril mirovni načrt s 28 točkami, ki vključuje ozemeljske koncesije Ukrajine Rusiji, natančneje oddajo regije Donbas v najem. Evropski diplomati poudarjajo, da morata biti Ukrajina in Evropa vključeni v kakršne koli pogovore o končanju vojne. Ameriški kongresniki iz obeh strank so kritični do načrta in ga označujejo za nagrado agresiji. Keith Kellogg naj bi januarja 2026 zapustil položaj posebnega odposlanca Donalda Trumpa za Ukrajino.

Srečanje med posebnim odposlancem ameriškega predsednika Steveom Witkoffom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Turčiji je bilo odpovedano, ker Zelenski ni želel razpravljati o novem ameriškem načrtu za ureditev konflikta v Ukrajini.

Ruske sile so izkoristile ukrajinsko osredotočenost na obrambo Kijeva za napredovanje na jugovzhodu Ukrajine. Ukrajina pa medtem spreminja strategijo napadov na rusko ozemlje in se osredotoča na uničevanje ruskih protiletalskih sistemov, vključno s sistemom S-400 v Donbasu.

Ruska vojska je sporočila, da je zavzela dve naselji na jugu Ukrajine in da napreduje proti oslabljeni ukrajinski vojski. Ukrajina naj bi to zimo uvažala plin iz Grčije in se pripravlja na dogovor z Azerbajdžanom. Po navedbah Zelenskega Rusija ni izpolnila rokov za zavzetje Pokrovska in Kupjanska.

Ukrajinske sile so ponovno zavzele ozemlje, ki so ga zasedle ruske sile na ključnem območju fronte v Donbasu pri Pokrovsku. Predsednik Zelenski je dejal, da se skoraj tretjina vseh spopadov na fronti odvija v regiji Pokrovsk. Ukrajinski droni so napadli industrijski kompleks v Sterlitamaku, vendar so bili sestreljeni. Rusija je odgovorila z napadi na Odeso. Prišlo je do eksplozij v industrijskih in energetskih objektih v Rusiji in v okupiranem delu Luganska.

Ruska vojska je sporočila, da je vstopila v mesto Pokrovsk, medtem ko Ukrajina trdi, da ruske sile niso v celoti nadzorovale nobenega okrožja v mestu. Velika Britanija je Ukrajini poslala dodatne rakete Storm Shadow, da bi nadaljevala z napadi na cilje znotraj Rusije. Rusija je splovila novo jedrsko podmornico, namenjeno prevozu torpedov-dronov "Poseidon", ki naj bi lahko povzročili radioaktivne cunamije. Ruske sile so v oktobru zasedle 461 kvadratnih kilometrov ukrajinskega ozemlja v Donecku.

Ukrajinske brezpilotne letalnice so napadle rusko pristanišče v Črnem morju in povzročile požar na tankeru za nafto. Rusija namreč financira vojno proti Ukrajini z izvozom nafte, zato ukrajinska vojska ciljno napada pristanišča, iz katerih se nafta izvaža, pa tudi naftovode. Medtem so ruski napadi v Ukrajini zahtevali več žrtev in ranjenih.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da je Rusija vedno odprta za enakopravno in pošteno partnerstvo z vsemi državami, ki se držijo načel Ustanovne listine Združenih narodov. Poudaril je, da Rusija nima sovražnih narodov ne na Zahodu ne na Vzhodu in da ima veliko pravih prijateljev.

Evropske države in Ukrajina so pripravljale mirovni načrt v 12 točkah, ki predvideva konec vojne ob trenutnih bojnih črtah. Donald Trump naj bi med pogovori prejšnji teden pritiskal na Volodimirja Zelenskega, da bi za mir prepustil regijo Donbas Rusiji.

Donald Trump zanika, da bi pritiskal na Volodimirja Zelenskega, naj sprejme zahteve Rusije za končanje vojne v Ukrajini. To zanikanje prihaja po tem, ko so se pojavile informacije o burnem dogajanju v Beli hiši. Medtem srečanje med Trumpom in Zelenskim v Washingtonu ni prineslo večjih prebojev, vendar je ohranilo diplomatski proces odprt.

Upadajo upanja glede skorajšnjega srečanja med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom v Budimpešti, saj je bil pripravljalni sestanek med Sergejem Lavrovom in Marcom Rubiom preložen. Nekdanji častnik SVR pa svari Putina pred potovanjem v Budimpešto, saj naj bi tam obstajala nevarnost atentata.

Ukrajina je prekinila diplomatske odnose z Nikaragvo, ker je slednja priznala pet ukrajinskih regij, ki jih je zasedla Rusija (Doneck, Lugansk, Zaporožje, Herson in Krim), kot rusko ozemlje. Ukrajinski minister za zunanje zadeve, Andrij Sibiga, je dejal, da je to odgovor na nicaragovsko priznanje ukrajinskega ozemlja, ki ga je Rusija napadla.

Kreml je izjavil, da si mnogi prebivalci regij Odesa in Nikolajev želijo povezati svojo usodo z Rusijo, vendar se bojijo spregovoriti. Ruska zunanja obveščevalna služba (SVR) je obtožila Ukrajino, da načrtuje provokacije proti Rusiji na poljski meji. Ukrajina pričakuje odločitev Donalda Trumpa glede raket dolgega dosega, ki bi ji omogočile napade globoko na rusko ozemlje.

Ukrajinske sile so dosegle napredek v smeri Dobropilja, kjer so zavzele 1,3 kvadratnega kilometra ozemlja in potisnile ruske enote od 200 metrov do 2,5 kilometra nazaj. Uničenih je bilo tudi 43 ruskih vojakov. Poleg tega so ukrajinske sile napadle ruska skladišča streliva v Donecku in Lugansku, kar je povzročilo motnje v ruskih načrtih. Strokovnjaki opozarjajo na potencial Rusije za uporabo "cunamija" dronov in poudarjajo potrebo po ustreznih protiukrepih.

Ukrajina je zaradi nujnosti močno razvila vojaško industrijo in letos proizvedla 30.000 dronov. Predsednik Zelenski je ZDA pozval k dobavi streliva in orožja namesto prevoza. Hkrati se ukrajinska vojska sooča z izzivi na fronti, kjer naj bi imel sovražnik tri do šestkratno premoč v silah in virih, zlasti na kritičnih smereh. Položaji ukrajinskih sil v harkovski regiji pa so ostali skoraj brez komunikacijskih sistemov.

Ukrajinske sile so osvobodile Zarichne v regiji Doneck in Novoekonomichne ter napredovale proti smeri Dobropillja. Ukrajinska vojska je v enem mesecu zadela več kot 67.000 ruskih ciljev z droni in 60 ciljev znotraj Rusije z "globokimi udari". V bližini Habarovska so odjeknile eksplozije v vojaški enoti, pri čemer so bili ruski vojaki ubiti in ranjeni. Reuters je objavil seznam Putinovih zahtev za Ukrajino, ki se nanašajo na ozemlja regij Doneck in Lugansk.

Ruske sile so dosegle omejene ozemeljske pridobitve v regijah Sumi, Lugansk in Dnipropetrovsk. Analitiki projekta DeepState poročajo o napredovanju ruskih sil blizu vasi Junakivka v okrožju Sumi, v Serebrjanskem gozdarstvu in blizu vasi Sičneve. Napredovanje ruskih sil potrjuje več virov.

Ukrajinske obrambne sile so v noči na petek napadle rafinerijo nafte v Rjazanu v Rusiji in skladišče goriva v okupiranem Lugansku. Robert "Madžar" Brovdi, poveljnik sil za brezpilotne sisteme, je potrdil napade in poudaril, da bencin postaja redka dobrina. Andrij Kovalenko, vodja Centra za boj proti dezinformacijam, je prav tako poročal o uspešnem napadu na rafinerijo nafte v Rjazanu.

Ukrajina je ponoči z droni napadla rusko rafinerijo nafte v Rjazanu. Ukrajinska vojska nadaljuje z napadi na rusko naftno industrijo, ki so že avgusta povzročili resno pomanjkanje goriva v Rusiji.

Ruski predsednik Vladimir Putin je izjavil, da bi bili zahodni vojaki, ki bi bili napoteni v Ukrajino, legitimna tarča za ruski napad. Prav tako je dejal, da so mnoga zahodna podjetja ob odhodu iz Rusije leta 2022 popolnoma zanemarila svoje izgube in da se želijo vrniti na ruski trg. Putin je napovedal nadaljevanje vojne v Ukrajini, če ne bo dosežen mirovni sporazum. Donald Trump naj bi kmalu govoril s Putinom.

Poročila o ruskem zavzetju vasi Zaporizke in Novoheorhiivka v regiji Dnipropetrovsk so si nasprotujoča. Medtem ko so nekateri viri, kot je Dnipro OSGT in analitiki DeepState, poročali, da so ruske sile vstopile v obe vasi in ju zasedle, je generalštab ukrajinske vojske te informacije zanikal. Generalštab je poudaril, da ukrajinski branitelji še naprej nadzorujejo vas Zaporizke, v bližini Novoheorhiivke pa potekajo intenzivni boji.

Ukrajinski napad na ruski naftovod "Družba" je prekinil dobavo nafte Madžarski in Slovaški za najmanj pet dni. Incident je sprožil ostre izjave med zunanjima ministroma Poljske in Madžarske, pri čemer je Madžarska, zaveznica Putina, ostala brez ruske nafte.

Ruski hakerji naj bi po trditvah ruskih medijev vdrli v baze podatkov ukrajinskega generalštaba in logistike Nata. Ukrajinska vojska pa je sporočila, da je uničila ruski protizračni sistem S-300V v bližini Zaporožja, vreden 40 milijonov dolarjev.

Prihodnost ameriških delnic se je povečala, kljub preiskavi ameriške vlade nad podjetjema Nvidia in AMD. Michael Saylor je izvedel manjši nakup Bitcoinov v zadnjih mesecih. Ameriški državni dolg pa je presegel 37 bilijonov dolarjev, kar odpira vprašanja o njegovi odplačnosti in morebitni pomoči kriptovalut.

Rusija je napadla ukrajinsko rafinerijo goriva z visoko natančnim orožjem in droni. Ruski hakerji trdijo, da so vdrli v sisteme ukrajinskega generalštaba in razkrili podatke o 1,7 milijona žrtvah na ukrajinski strani. Ruska varnostna služba (FSB) je poročala, da je razbila ukrajinsko obveščevalno sabotažno skupino v ruski regiji Brjansk. Ruska sposobnost napadanja Ukrajine s križarskimi raketami, izstreljenimi z bombnikov, naj bi bila pol manjša kot lansko leto.

V gorah Limassola v Cipru so potekale tri vzporedne preiskave o smrtonosnem požaru, poročilo ATF pa naj bi bilo predano v dveh tednih. Strokovnjaki so odkrili "ničelno točko" požara. Bolivijski predsednik Evo Morales je izrazil zadovoljstvo nad povečanjem števila neveljavnih glasovnic.

Donald Trump je zatrdil, da ima ZDA 'izjemno karto' proti Kitajski, in zagrozil z uvedbo carin do 200 %, če Kitajska ne bo izpolnjevala obveznosti. Kljub trgovinskim napetostim je napovedal, da bo ZDA dovolila vstop 600.000 kitajskim študentom, kar kaže na izboljšanje odnosov s Kitajsko.