APDEJT.si

Nekdanji moldavski predsednik Igor Dodon je izjavil, da je sedanja oblast pod vodstvom Maje Sandu državo pripeljala v globoko krizo. Dodal je, da je država na robu bankrota in da je gospodarstvo v stanju kome.

Predsednica Moldavije, Maia Sandu, se je srečala z generalnim sekretarjem Sveta Evrope, Alainom Bersetom, v okviru prevzema predsedovanja Odboru ministrov Sveta Evrope s strani Moldavije. Moldavija bo poudarjala spodbujanje miru, podporo mehanizmom za pravičen mir v Ukrajini in krepitev odpornosti v Evropi.

Moldavsko vodstvo, vključno s predsednico Maio Sandu, predsednikom parlamenta Igorjem Grosujem in premierjem Alexandrujem Munteanujem, se je v Kišinjevu poslovilo od Ilieja Ilașcuja, nekdanjega poslanca in pomembne figure v boju za nacionalno osvoboditev. Uradniki so položili cvetje k njegovi fotografiji v Narodni palači in poudarili njegov pogum kot lekcijo za prihodnost.

Moldavska predsednica Maia Sandu je razglasila 20. november za dan državnega žalovanja v spomin na Ilieja Ilașcuja, nekdanjega poslanca in borca proti komunizmu. Slovesnost bo potekala v Kišinjevu, pokop pa bo v Bukarešti.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je iz Sveta za nacionalno varnost in obrambo Ukrajine odstavil ministrico za energetiko Svetlano Grinčuk in ministra za pravosodje Germana Galuščenka.

Evropska unija je od Ukrajine zahtevala zagotovila, da bodo prihodnja finančna sredstva uporabljena transparentno in da ne bo prišlo do korupcijskih škandalov. Zahteva je bila podana po poročanju o korupcijskih škandalih v Ukrajini.

Predsednica Republike Moldavije, Maia Sandu, je podpisala ukaze o razrešitvi vodje državne službe za zaščito (SPPS), Vasileja Popa, in njegovega namestnika, Vitalija Lupaškua. Razrešitvi sta bili izvedeni na podlagi njunih prošenj za odstop.

Predsednica Moldavije, Maia Sandu, je imenovala Alexandra Gasnaša, zdravnika in univerzitetnega predavatelja, za svojega svetovalca za zdravje. Gasnaš bo predsednici nudil strokovno pomoč pri oblikovanju javnih politik na področju zdravja, s poudarkom na ozaveščevalnih kampanjah.

Predsednica Republike Moldavije, Maia Sandu, je podpisala odlok o ustanovitvi novega Nacionalnega varnostnega sveta (CNS). Med člani tega posvetovalnega telesa, odgovornega za usklajevanje in spremljanje nacionalnih varnostnih politik, je tudi nekdanja romunska ministrica za finance, Anca Dragu, trenutno guvernerka centralne banke v Kišinjevu. CNS bo nadomestil dosedanji Vrhovni varnostni svet (CSS).

Predsednica Moldavije, Maia Sandu, je podpisala odlok o imenovanju nove sestave Nacionalnega varnostnega sveta (CNS). CNS bo imel posvetovalno vlogo pri predsednici in bo usklajeval ter odločal o nacionalni varnostni politiki. Sandujeva bo vodila svet, funkcijo sekretarja pa bo opravljal predsedniški svetovalec za obrambo in varnost.

Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je med obiskom v Kišinjevu v moldavskem parlamentu napovedala odprtje urada Evropskega parlamenta v Kišinjevu. Ob tem je obljubila popolno podporo Moldaviji pri prizadevanjih za pridružitev Evropski uniji. Metsola in predsednica Moldavije Maia Sandu sta skupaj sodelovali na novinarski konferenci.

Predsednica Evropskega parlamenta, Roberta Metsola, je med 6. in 7. novembrom opravila uradni obisk v Republiki Moldaviji. Sodelovala je na seji parlamenta 6. novembra, kjer je imela govor. Prav tako je načrtovano srečanje s predsednikom parlamenta Igorjem Grosujem in predsednico države, Maio Sandu, ter Alexandrom Munteanujem.

Predsednik Evropskega sveta António Costa je izjavil, da bi lahko bila Črna gora naslednja država, ki se bo pridružila Evropski uniji. Poudaril je, da je širitev EU nujna in potrebna, saj je Črna gora po njegovem mnenju dosegla največji napredek med državami Zahodnega Balkana.

Vodja diplomatske službe EU, Kaja Kallas, je izjavila, da bi lahko do leta 2030 v Evropsko unijo vstopile nove države, med njimi Albanija, Moldavija, Ukrajina in Črna gora.

Novinar Gheorghe Gonța je objavil nov uredniški komentar, naslovljen na predsednico Maio Sandu, potem ko naj bi ta od njega zahtevala 100.000 lejev odškodnine zaradi obrekovanja. Gonța je poudaril, da denar ni njen in ga je za eno uro izposodil od prijatelja.

Na Češkem je desna koalicija, ki jo vodi milijarder in nekdanji premier Andrej Babiš, podpisala koalicijsko pogodbo. Program nove vlade obljublja ničelno toleranco do migracij in ohranitev valute krona, saj ne predvideva uvedbe evra. Med prioritetami je tudi dvig upokojitvene starosti na 65 let. V naslednjem koraku bo moral predsednik države potrditi vlado.

Parlament Moldavije je potrdil novo vlado pod vodstvom premierja Alexandra Munteanuja. Munteanu je pred parlamentom predstavil svojo ekipo in program vlade ter zaprosil za zaupnico. Vendar pa stranke PSRM, PCRM, Alternativa in Demokracija Acasă niso podprle njegove vlade. Kljub temu je vlada prejela podporo 55 poslancev od skupno 88 prisotnih.

Predsednica Republike Moldavije, Maia Sandu, se je udeležila Pariškega mirovnega foruma na povabilo francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Na forumu je imela govor, posvečen integriteti informacij in vlogi neodvisnih medijev.

Viorel Cernăuțeanu, vodja Generalnega inšpektorata policije Ministrstva za notranje zadeve Moldavije, je bil povišan v poseben čin glavnega policijskega komisarja. Predsednica Maia Sandu je podpisala odlok o povišanju. Hkrati je bil Lilian Carabeț, namestnik vodje Nacionalne policije, odlikovan z redom "Zvestoba domovini" III. razreda.

Posvetitve poslikave Narodne katedrale v Bukarešti se je udeležilo več tisoč romarjev in 2.500 uradnih gostov, med njimi tudi predsednica Republike Moldavije Maia Sandu, župan Bukarešte Nicușor Dan in premier Ilie Bolojan.

Predsednica Moldavije, Maia Sandu, je izjavila, da je Moldavija pripravljena začeti naslednjo fazo pogajanj za vstop v Evropsko unijo. Vendar pa je poudarila, da Madžarska blokira ta proces s svojim zavračanjem napredka Ukrajine v istem okviru. Sandu je dodala, da Moldavija razume potrebne reforme.

Moldavska predsednica Maia Sandu je podpisala odlok, s katerim je ekonomista in poslovneža Alexandruja Munteanuja imenovala za kandidata za predsednika prihodnje proevropske vlade. Parlament v Kišinjovu naj bi Munteanuja potrdil prihodnji teden.

Ekumenski patriarh Bartolomej I. Konstantinopelski je prispel v Bukarešto, kjer bo skupaj s patriarhom Danielom Romunske pravoslavne cerkve posvetil mozaik v Narodni katedrali. Pričakujejo več kot 100.000 ljudi. Zaradi slovesnosti so v Bukarešti napovedane omejitve prometa.

Predsednica Republike Moldavije, Maia Sandu, je imenovala Alexandra Munteanuja za kandidata za premierja. Munteanu se opisuje kot "Američan moldavijskega porekla" in je zadnjih 20 let živel v Ukrajini. Imenovanje je sledilo posvetovanjem s parlamentarnimi frakcijami.

Maia Sandu je po posvetovanjih s frakcijami uradno imenovala Alexandra Munteanuja za kandidata za funkcijo predsednika vlade Republike Moldavije. Munteanuja je enotno podprla stranka PAS na sestanku Nacionalnega političnega sveta.

Novi parlament se je konstituiral na prvi seji, ki jo je začasno vodila Zinaida Greceanîi. Od 101 poslancev je bil eden odsoten. Igor Grosu je bil izvoljen za predsednika parlamenta. Število podpredsednikov bo določeno kasneje.

Ustavno sodišče Moldavije se je sestalo, da bi obravnavalo veljavnost parlamentarnih volitev, ki so potekale 28. septembra, in odločilo, ali bodo rezultati potrjeni ali ne. Po potrditvi volitev naj bi predsednica Maia Sandu sklicala prvo sejo novega parlamenta.

Stranka Akcija in Solidarnost (PAS) je predlagala poslovneža Alexandra Munteanuja za novega premierja Republike Moldavije. Munteanu, ki je bil v preteklosti predsednik Francoske alianse v Moldaviji in sodelavec Svetovne banke ter eden od ustanoviteljev AmCham Moldova, je izrazil pripravljenost prevzeti funkcijo, ko bo država to potrebovala. Predlog sledi napovedi Dorina Receana, da ne bo več opravljal funkcije premierja.

Stranka Akcija in Solidarnost (PAS) je napovedala, da bo za novega premierja Moldavije predlagala Alexandra Munteanuja, 61-letnega poslovneža, ki prihaja iz zasebnega sektorja. Munteanu je deloval kot predsednik Francoske alianse v Moldaviji in ima mednarodne izkušnje, tudi iz Ukrajine. Predlog bo uradno podan predsednici države, Maii Sandu, po potrditvi poslanskih mandatov.

Predsednica Republike Moldavije, Maia Sandu, se je udeležila slovesnosti ob 35. obletnici Beneške komisije v Italiji. V svojem govoru je poudarila pomen obrambe demokracije pred novimi grožnjami in delila izkušnje Moldavije z zadnjih volitev. Njen nastop se je osredotočil na lekcije, ki jih je Moldavija pridobila v zadnjih volilnih preizkušnjah.

Gruzijski premier Irakli Kobakhidze je obtožil opozicijo poskusa strmoglavljenja vlade in napovedal nadaljnje zatiranje nestrinjanja. To se je zgodilo po spornih lokalnih volitvah, kjer je zmagala vladajoča stranka Gruzijske sanje.

Donald Trump naj bi nakazal prenos odgovornosti za vojno v Ukrajini na Evropo, pri čemer naj bi izkoristil situacijo za lastno politično korist. Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem govoru na Valdaju izpostavil stališča Moskve o ključnih vprašanjih. Zaradi proračunske krize v Washingtonu naj bi prihajalo do zamud pri pošiljanju orožja Ukrajini.

Moldavska predsednica Maia Sandu je med julijem in septembrom 2025 prejela protokolarna darila v skupni vrednosti 57.000 moldavijskih lejev. Najdražje darilo, ocenjeno na skoraj 10.000 lejev, ji je podaril francoski predsednik Emmanuel Macron. Med darovalci so bili tudi nemški kancler Friedrich Merz in papež Leon XIV.

Pritožbeno sodišče v Moldaviji je začasno omejilo delovanje političnih strank Moldova Mare, ki jo vodi Victoria Furtună, in Demokratične moderne stranke. Omejitev velja do izreka sodbe v zadevi. Sodišče je ukrep sprejelo kot previdnostni ukrep.

V Moldaviji je proevropska stranka PAS predsednice Maie Sandu na nedeljskih parlamentarnih volitvah osvojila 50,2 % glasov, s čimer je potrdila proevropsko usmeritev države. Pro-ruski patriotski volilni blok, ki ga vodi nekdanji predsednik Igor Dodon, je zaostal z 24,2 % glasov. Kljub manjšim izgubam lahko PAS zdaj nadaljuje s svojim mandatom. Volitve so potekale ob prisotnosti očitkov o vmešavanju EU, podobno kot v Romuniji, kjer so se pojavljali očitki o ruskem vmešavanju, kar je upravičilo obsežno vključenost EU in Nata v volilni proces.

Moldavska predsednica Maia Sandu je prejela demokratično nagrado Fritza Csoklicha za leto 2025, ki jo podeljuje avstrijska Styria Media Group. Nagrado je prejela za svoje zasluge pri spodbujanju svobode in evropskega sodelovanja. Podelitev nagrade predstavlja spodbudo za njeno delo v Republiki Moldaviji.

Po vdorih dronov v Natov zračni prostor je ruska propaganda ustvarjala alternativno resničnost, v kateri se prikazuje kot žrtev, kar kaže na naraščajočo utrujenost od vojne v državi. Francoski predsednik Macron je opozoril pred ruskimi kibernetskimi napadi in dezinformacijami. Putin je izrazil nezadovoljstvo zaradi ponovne oborožitve Evrope in zagrozil s protiukrepi, hkrati pa se odzval na izjave Donalda Trumpa o ruski vojski.

Predsednica Republike Moldavije, Maia Sandu, bo med 1. in 2. oktobrom 2025 sodelovala na Summitu Evropske politične skupnosti (EPS) v Kopenhagnu. Sandu bo imela tudi govor na otvoritvi dogodka. Na srečanju bo razpravljala o prizadevanjih Moldavije za pridružitev Evropski uniji.

Proevropska stranka Akcija in solidarnost (PAS), ki jo vodi moldavska predsednica Maia Sandu, je zmagala na nedeljskih parlamentarnih volitvah v Moldaviji. Stranka je osvojila večino v parlamentu kljub temu, da je vlada prepovedala več proruskih strank. Pro-ruski Patriotski volilni blok, ki ga vodi nekdanji predsednik Igor Dodon, je zaostal z 24,2 odstotka glasov.

Kremlj je obtožil moldavske oblasti, da so preprečile stotisočem moldavskim državljanom, ki živijo v Rusiji, da bi glasovali na parlamentarnih volitvah, saj naj bi jim bili na voljo samo dve volišči. Po podatkih ruskih uradnikov v Rusiji živi okoli 500.000 moldavskih državljanov. Opozicija v Moldaviji napoveduje pritožbe.

V Moldaviji, državi, ki meji na Ukrajino, je vladajoča, proevropska stranka prevzela zgodnje vodstvo na volitvah. Stranka je obtožila Rusijo, da širi dezinformacije, da bi volivce odvrnila od Evropske unije. Predsednica Maia Sandu je obsodila rusko vmešavanje, vključno z nakupovanjem glasov in dezinformacijami na družbenih omrežjih. Proruska opozicija pod vodstvom Igorja Dodona poziva k mobilizaciji kljub napetostim in obtožbam o manipulaciji volitev.

Proevropska stranka Akcija in solidarnost (PAS), ki jo vodi predsednica Maia Sandu, je na parlamentarnih volitvah v Moldaviji dosegla prepričljivo zmago, kar naj bi pomenilo odločen korak k oddaljitvi od vpliva Moskve. Volitve so sprožile različne odzive, vključno s primerjavami z Romunijo. Rusija je zanikala obtožbe o vmešavanju v volitve, medtem ko se v Moldaviji pojavljajo vprašanja o prihodnosti države med Evropo in preteklostjo.

Proevropska stranka Akcija in solidarnost (PAS), pod vodstvom predsednice Maie Sandu, je znova osvojila večino na parlamentarnih volitvah v Moldaviji. Ta zmaga omogoča nadaljevanje s proevropskim kursom države in prizadevanja za vstop v Evropsko unijo. Rusiji naklonjena opozicija je bila na volitvah neuspešna.

Predsednica Republike Moldavije, Maia Sandu, je izjavila, da razmišlja o možnosti vstopa države v Evropsko unijo brez regije Transnistrija. Čeprav si Moldavija želi vstopiti v EU kot celota, z reintegrirano Transnistrijo, obstaja tudi scenarij v dveh korakih, če to ne bo mogoče. Sandu je poudarila, da je cilj Moldavije vstop v EU, vendar so pripravljeni razmisliti tudi o alternativnih rešitvah.

Proevropska stranka Akcija in Solidarnost (PAS) je na volitvah v Moldaviji osvojila več kot 50 % glasov in 55 od 101 sedežev v parlamentu, s čimer si je zagotovila večino. S tem so bili preprečeni načrti Rusije. Kolumbijska zunanja ministrica pa je protestno zavrnila ameriški vizum, ker so ZDA preklicale vizum kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru. Medtem argentinske gospodarske težave ogrožajo nacionalno varnost.

Na parlamentarnih volitvah v Moldaviji je proevropska Stranka akcije in solidarnosti (PAS), ki ji pripada tudi predsednica Maia Sandu, ohranila absolutno večino. Po preštetju več kot 98 % glasov je PAS prejela okoli 49,6 % do 50 % glasov, s čimer si je zagotovila zmago nad proruskimi strankami. PAS je na oblasti od leta 2021.

Francoski predsednik Emmanuel Macron in poljski premier Donald Tusk sta pozdravila zmago proevropske stranke PAS na parlamentarnih volitvah v Moldaviji. Macron je izrazil podporo Francije Moldaviji v njenih evropskih prizadevanjih, Tusk pa je pohvalil pogum moldavskega ljudstva in dejal, da so rešili demokracijo v Evropi. Macron je obsodil poskuse vmešavanja in pritiske med volitvami.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je čestital moldavski predsednici Maii Sandu za zmago proevropskih sil na parlamentarnih volitvah in poudaril, da Rusiji ni uspelo destabilizirati Moldavije, kljub velikim finančnim sredstvom, ki jih je vložila v ta namen. Zelenski je obljubil nadaljnjo podporo Ukrajine Moldaviji in poudaril, da "destabilizacijske aktivnosti Rusije izgubljajo teren".

Visoki predstavniki Evropske unije so izrazili olajšanje, ker je proevropska vladajoča stranka, ki jo vodi predsednica Maia Sandu, na parlamentarnih volitvah v Moldaviji obdržala večino kljub ruskemu vmešavanju. Izražajo podporo evropski usmeritvi Moldavije in blokiranju ruskih poskusov prevlade v regiji.

Proevropska stranka Akcija in solidarnost (PAS) je na parlamentarnih volitvah v Moldaviji osvojila prepričljivo zmago, kar je ključnega pomena za prihodnost države. Zmaga je bila boljša od pričakovanj zahodnih zaveznikov, vendar še vedno ostajajo ovire za vstop v EU, saj se ruska kampanja za povečanje nezaupanja v družbi nadaljuje, pogovori o članstvu pa so zastali.