APDEJT.si

Francoska agencija za raziskavo javnega mnenja Odoxa je prvič napovedala, da bi 30-letni vodja skrajne desnice Jordan Bardella zmagal na naslednjih predsedniških volitvah leta 2027, ne glede na to, kdo bi bili njegovi protikandidati. Sedanji predsednik Nacionalnega zbora (RN) in naslednik Marine Le Pen bi prejel več glasov kot kdorkoli drug.

Marine Le Pen napoveduje, da ne bo odstopila od kandidature za predsednico Francije leta 2027, kljub obsodbi in potencialni prepovedi kandidiranja. Njen pritožbeni postopek bo potekal v začetku leta 2026, kjer upa na razveljavitev kazni.

Obdobje, ko je francoski predsednik Emmanuel Macron obljubljal, da bo pridobil volivce skrajne desnice, se izteka. Podpora Marine Le Pen se povečuje, zlasti v revnejših regijah Francije, kar kaže na težave pri uresničevanju Macronovih obljub iz leta 2017, ko je premagal Le Penovo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sredi evropske turneje, ki vključuje obiske Grčije, Francije, Španije in Turčije. Poslanec Vrhovne rade, Oleksij Gončarenko, je pozval Zelenskega, naj se vrne v Ukrajino in pojasni morebitno srečanje s poslovnežem Timurjem Mindičem, ki naj bi bil njegov "denarnik" in se pojavlja na zvočnih posnetkih preiskave. Gončarenko je izrazil mnenje, da bi se moral Zelenski soočiti z volivci in odgovoriti na vprašanja glede Mindiča.

Marine Le Pen, vodja frakcije Nacionalnega zbora v francoskem parlamentu, je izjavila, da je njena udeležba na predsedniških volitvah leta 2027 negotova. Razlog za to je veljavna sodna prepoved kandidature, ki jo skuša odpraviti. Politico poroča, da bi se Le Penova lahko umaknila iz tekme za predsednico Francije.

Francoska nacionalna skupščina je z veliko večino glasov (255 za, 146 proti) sprejela prekinitev pokojninske reforme do januarja 2028. Poslanci so tudi zavrnili zamrznitev pokojnin in minimalnih socialnih prejemkov.

V Nacionalni skupščini se je začela razprava o predlogu za začasno ustavitev pokojninske reforme do januarja 2028. Razprava naj bi bila burna, za 2. december pa je napovedana stavka. Marine Le Pen je potrdila, da bodo poslanci Nacionalne skupnosti (RN) glasovali za začasno ustavitev reforme.

Po poročilu o domnevnih nepravilnostih pri upravljanju Agencije za varstvo zasebnosti se vrstijo pozivi k odstopu celotnega sveta agencije. Elly Schlein iz Demokratske stranke je dejala, da so razkritja o upravljanju agencije resna in zahtevajo močan signal spremembe. Tudi druge opozicijske stranke so se pridružile pozivom k odstopu, medtem ko je premierka Giorgia Meloni poudarila, da je bil sedanji sestav sveta agencije izvoljen v času prejšnje vlade in da odločitev o morebitnem odstopu ni v pristojnosti sedanje vlade.

V Franciji so obtoženi za drzen rop v Louvru izjavili, da bi lahko bili organizatorji zločina člani tuje kriminalne združbe. Eden od obtoženih je dejal, da je naročnik ropa morda tujec. Preiskovalci so ugotovili, da storilci verjetno niso vedeli, da ropajo ravno Louvre. Eden od obtoženih je trdil, da je mislil, da je v muzeju poleg znamenite steklene piramide, drugi pa, da je vstopil v muzej, ki "se nahaja zraven piramide".

Stranka Marine Le Pen, RN (Rassemblement National), je v francoskem parlamentu dosegla zgodovinsko zmago, saj je bil sprejet njen predlog resolucije, ki kritizira francosko-alžirski sporazum iz leta 1968. Ta sporazum alžirskim državljanom zagotavlja posebne pogoje za vstop in bivanje v Franciji. Resolucijo so podprli poslanci desničarskih strank Les Républicains in Horizons, k sprejetju pa je prispevala tudi odsotnost številnih poslancev iz vrst večine.

Francoska narodna skupščina je s tesno večino 185 glasov proti 184 sprejela resolucijo Nacionalne zveze, ki obsoja francosko-alžirske sporazume iz leta 1968. Levičarji so kritizirali odsotnost večine poslancev stranke Ensemble pour la République, vključno s šefom skupine Gabrielom Attalom. Marine Le Pen je sprejetje resolucije označila za zgodovinski dan za Nacionalno zvezo.

Francoski Rassemblement National (RN) je predlagal protiproračun za leto 2026, ki predvideva 36 milijard evrov prihrankov z zmanjšanjem javne porabe. Stranka Marine Le Pen načrtuje zmanjšanje javne porabe za 57 milijard evrov in državnih prihodkov za 31 milijard evrov, da bi financirala 45 milijard evrov davčnih olajšav. Predlog zajema področja, kot so priseljevanje in davki.

Vlom se je zgodil v galeriji Apollon v nedeljo zjutraj, ko je bil muzej že odprt za javnost. Tatovi so v sedmih minutah ukradli devet kosov nakita iz zbirke Napoleona in cesarice, nato pa pobegnili s skuterjem. Med begom so izgubili krono cesarice Eugenie. Policija preiskuje dogodek, ki je izpostavil ranljivost muzeja.

V Franciji je razprava o pokojninski reformi začasno prekinjena, kar je sprožilo različne odzive. Marine Le Pen in Jean-Luc Mélenchon sta pozvala Sébastiena Lecornuja, naj pred začetkom parlamentarne razprave spremeni proračun za socialno varnost. Opozicija se boji, da bo vlada poskušala reformo vsiliti z uredbami, kar bi onemogočilo amandmaje poslancev. Thomas Porcher je poudaril, da se je razmerje med aktivnimi in upokojenimi bistveno spremenilo. Vlada naj bi novembra predložila amandma k predlogu zakona o financiranju socialne varnosti, ki bi zamrznil reformo do predsedniških volitev leta 2027.

Vlada premierja Lecornuja se je soočila z dvema glasovanjema o nezaupnici, ki sta ju vložili stranki LFI in RN. Poslanci so zavrnili predlog LFI z 18 glasovi razlike. Trije poslanci LR so glasovali za predlog RN. Socialisti so se vzdržali glasovanja o nezaupnici po obljubi o suspenzu pokojninske reforme.

Francoski premier Sébastien Lecornu je preživel prvo glasovanje o nezaupnici, potem ko so ga podprli socialisti, ki so se strinjali s premikom sporne pokojninske reforme po predsedniških volitvah leta 2027. Kljub temu vlada ostaja v negotovosti, saj jo čaka še eno glasovanje o nezaupnici, ki ga je predlagala skrajna desnica.

Vlada premierja Sèbastiena Lecornuja je preživela dve glasovanji o nezaupnici, ki sta ju vložili stranki La France insoumise (LFI) in Rassemblement National. Nezaupnica, ki jo je vložila LFI, je bila zavrnjena za 18 glasov. Socialistični poslanec Laurent Baumel je poudaril, da glasovanje proti nezaupnici ne pomeni pakta o necenzuri.

Državni svet je zavrnil pritožbo Marine Le Pen, vodje poslancev Nacionalnega zbora (RN), zoper takojšnjo neupravičenost. Pariško kazensko sodišče jo je marca obsodilo na štiri leta zapora, od tega dve leti pogojno, 100.000 evrov globe in petletno prepoved opravljanja javne funkcije zaradi primera evropskih parlamentarnih pomočnikov. Obsodba je povezana z zlorabo evropskih sredstev.

Vlada Sébastiena Lecornuja se je sestala na prvi seji, kjer je obravnavala državni proračun in proračun za socialno varnost. Lecornu je v torek predstavil splošno politično izjavo. Stranki LFI in RN sta vložili predlog o nezaupnici, o katerem bo državni zbor razpravljal v četrtek. Socialistična stranka (PS) je opozorila, da bo morda vložila lastno nezaupnico.

Po presenetljivem odstopu Sébastiena Lecornuja se je francoski predsednik Emmanuel Macron vrnil v ospredje, da bi rešil Francijo iz politične krize. Macron se želi izogniti predčasnim predsedniškim volitvam. Kljub temu, da je Lecornu napovedal konec svojega mandata, ga je Macron ponovno imenoval na položaj premierja, ker verjame, da je še možna pot, ki se izogne kompromisom in razpustitvi parlamenta.

Predsednik Emmanuel Macron je v Elizejski palači sklical nujno srečanje z voditelji političnih strank, z izjemo predstavnikov RN in LFI. Srečanje naj bi bilo po besedah Elizejske palače trenutek kolektivne odgovornosti. Čeprav je Macron obljubil, da bo do petka zvečer imenoval novega premierja, podrobnosti niso bile razkrite.

Predsednik Macron je pod pritiskom, da imenuje novega premierja, saj mora do ponedeljka predložiti predlog proračuna, sicer grozi politična in gospodarska blokada. Odločitev o tem, kdo bo novi premier, še ni bila sprejeta, krožijo pa različna imena. Marine Le Pen ni bila vključena v pogovore.

Predsednik Emmanuel Macron naj bi v naslednjih dveh dneh imenoval svojega šestega premierja v dveh letih, kar je presenetilo trg, ki je pričakoval razpis predčasnih volitev. Po odstopu premierja se pričakuje, da bo Macron novega imenoval do petka zvečer.

Urad francoske narodne skupščine je zavrnil predlog za ustavno obtožbo predsednika Emmanuela Macrona in ga označil za "nedopustnega".

Emmanuel Macron naj bi v naslednjih dveh dneh imenoval novega premierja Francije. Pričakuje se, da bo imenovanje sledilo odstopu prejšnjega premierja in politični krizi, s katero se sooča Macronova vlada.

Sébastien Lecornu je zaključil zadnji dan pogajanj s političnimi silami, da bi dosegel dogovor, kot je zahteval Emmanuel Macron. Predlagal naj bi suspenz pokojninske reforme, da bi poskusil stabilizirati situacijo. Yaël Braun-Pivet je poudarila, da je za izhod iz krize pomembno doseči dogovor o glavnih smernicah proračuna. Socialisti po srečanju z Lecornujem niso bili prepričani o realnosti suspenza reforme in so ponovili, da ne bodo sodelovali.

Predlog za odstavitev Emmanuela Macrona, ki ga je vložila stranka La France insoumise, je bil s strani članov biroja državnega zbora označen za nedopustnega. Mathilde Panot, predsednica skupine LFI v državnem zboru, je izrazila obžalovanje zaradi vzdržanosti stranke RN pri glasovanju o predlogu za odstavitev.

Kljub globoki vladni krizi v Franciji je odstopljeni premier Lecornu ostal optimističen glede iskanja rešitve s kompromisi med strankami, s čimer bi se izognili predčasnim volitvam. Za rešitev krize ima čas do danes zvečer, pri tem pa se pogaja tudi s socialisti.

Po odstopu premierja Lecornuja se je politična kriza v Franciji še zaostrila. Lecornu ima 48 ur časa za iskanje rešitve in se sestaja s predstavniki različnih političnih strank. Marine Le Pen in Jordan Bardella sta zavrnila njegovo povabilo na srečanje. Aurélien Le Coq iz LFI meni, da je edina rešitev odstop predsednika Macrona. Različni scenariji za rešitev politične nestabilnosti so v obtoku, Macron pa se sooča s pomanjkanjem podpore celo znotraj lastne stranke.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je odstopljenemu premierju Sébastiénu Lecornuju naložil, da do srede poskuša najti rešitev za politično krizo. Lecornujev odstop, ki je sledil manj kot 24 ur po imenovanju nove vlade, poglablja Macronovo politično krizo in povečuje pritisk nanj. Obstaja možnost predčasnih volitev.

Sébastien Lecornu je odstopil s položaja francoskega premierja manj kot mesec dni po imenovanju, po ostrih kritikah na račun njegove nove vlade. Predsednik Emmanuel Macron je sprejel njegov odstop, a mu dal 48 ur za "zadnja pogajanja" in rešitev vlade, sicer grozi z razpustitvijo. Politični odzivi vključujejo pozive k spoštovanju volje francoskih volivcev in kritike Macrona zaradi politične krize.

Sébastien Lecornu je odstopil s položaja francoskega premierja le 14 ur po imenovanju, s čimer je postal premier z najkrajšim mandatom v peti republiki. Ministri njegove kratkotrajne vlade bodo prejeli 28.000 evrov odpravnine, kar predstavlja tri mesečne plače. Razlog za odstop so bile grožnje z rušenjem vlade s strani zaveznikov in nasprotnikov.

Francoska vlada pod vodstvom premierja Sèbastien Lecornuja je odstopila le nekaj ur po imenovanju, kar je poglobilo politično krizo v Franciji. To je že četrti premier, ki je odstopil v zadnjem letu, kar postavlja predsednika Macrona v težaven položaj. Vzrok za odstop so kritike sestave vlade.

Po odstopu Sébastiena Lecornuja, ki je postal premier z najkrajšim mandatom v Peti republiki, so se oglasili različni politični akterji. Erwan Balanant iz stranke Les Démocrates je izrazil 'občutek sramu' zaradi pripadnosti političnemu razredu. Podpredsednica stranke RN, Edwige Diaz, je izjavila, da njena stranka ne nosi 'nobene odgovornosti' za ta 'žalosten spektakel'. Politična kriza v Franciji se poglablja, saj je Lecornujev odstop povzročil razpravo o 'mrtev rojenem' vladi.

Po splošnem presenečenju je premier Sèbastien Lecornu odstopil. Predsednik Macron je pooblastil odstopljenega premierja, da v 48 urah poišče rešitev za nastalo politično krizo, pri čemer poskuša s pritiskom na PS in LR preprečiti razpustitev parlamenta. Medtem skrajna desnica poskuša prevzeti oblast. Pojavljajo se ugibanja o morebitnih novih volitvah in povečanju moči Marine Le Pen.

Francoski premier Sébastien Lecornu je odstopil manj kot 24 ur po imenovanju svoje vlade, manj kot mesec dni po prevzemu položaja. Predsednik Emmanuel Macron je njegov odstop sprejel, kar je še poglobilo politično krizo v državi. Marine Le Pen je po odstopu ponovila pozive k razpustitvi Narodne skupščine in zahtevala referendum.

V Franciji se oblikuje nova vlada pod vodstvom Sébastiena Lecornuja. Nekdanji premier Édouard Philippe je zavrnil ponudbo za ministrstvo za obrambo, ki ga je nato prevzel Bruno Le Maire, dosedanji minister za gospodarstvo. Éric Woerth, nekdanji minister Nicolasa Sarkozyja, pa je bil imenovan za ministra za prostorsko ureditev, decentralizacijo in stanovanjsko politiko. Gabriel Attal je prav tako zavrnil ministrski položaj. Večina ključnih resorjev ostaja v rokah dosedanjih ministrov.

Francoski premier Sébastien Lecornu je odstopil le nekaj ur po predstavitvi svoje vlade, njegov odstop pa je sprejel predsednik Emmanuel Macron. Lecornu naj bi dejal, da ne more biti premier, če niso izpolnjeni določeni pogoji, kar nakazuje na odpor proti njegovi vladi. Po imenovanju Lecornujeve vlade so se pojavile kritike, zlasti s strani Bruna Retailleaua, ki je napovedal možnost odstopa, čemur so sledili tudi drugi člani stranke Les Républicains, ki so prav tako grozili z izstopom. Macron je izgubil že tretjega premierja v manj kot enem letu, kar izpostavlja krhkost vlade.

Sébastien Lecornu je odstopil s položaja francoskega premierja dan po imenovanju vlade. Razlog za odstop so bile ostre kritike glede sestave vlade, ki po mnenju kritikov ni prinesla želenih sprememb. Marine Le Pen je Lecornujev odstop pozdravila kot razumno potezo. Lecornu je ob odstopu izrazil obžalovanje nad strankarskimi apetitami, ki so se pojavile med sestavljanjem vlade.

Marine Le Pen se je v petek, 3. oktobra, srečala s premierjem Sébastienom Lecornujem v Matignonu. Presenetljivo pa je s seboj pripeljala mačjega mladiča, medtem ko Jordan Bardella ni bil prisoten. Po srečanju je Le Penova izrazila zaskrbljenost, ker še vedno nima jasne vizije premierjevega projekta.

Stranka Marine Le Pen, Nacionalni zbor (RN), je ponovno zasedla dve podpredsedniški mesti v Nacionalni skupščini s podporo centralnega bloka. Sébastien Chenu in Hélène Laporte sta bila ponovno izvoljena na ti funkciji.

Priljubljenost francoskega predsednika Emmanuela Macrona je konec septembra padla na najnižjo raven od njegovega prihoda v Elizejsko palačo leta 2017, saj ga podpira le še 22 % javnosti. Voditelja skrajne desnice Marine Le Pen in Jordan Bardella sta trenutno najbolj priljubljena politična voditelja v Franciji. Ankete kažejo na "rekorden padec" Macronove podpore.

Župan Fréjusa David Rachline, tudi podpredsednik stranke Rassemblement National (RN), se je znašel pred sodiščem v Draguignanu zaradi obtožb o nezakonitem pridobivanju koristi. Rachline, tesen sodelavec Marine Le Pen, je osumljen, da je kot vodja dveh družb z mešanim gospodarstvom deloval v nasprotju z zakonom. Poleg tega proti njemu poteka preiskava zaradi suma favoriziranja pri dodeljevanju javnih naročil in korupcije, kar je okrnilo njegov položaj v stranki RN.

Odločitev Christiana Estrosija, da poimenuje prostor pred policijskim hotelom v Nici po Nicolasu Sarkozyju, je sprožila val ogorčenih odzivov, od PCF do LFI in lokalnih skupin. Sarkozy je obsodbo zaradi libijskega financiranja označil za krivico in kritiziral sodnike. Predsednik Macron je obsodil grožnje sodnici, ki je obsodila Sarkozyja.

Marine Le Pen je izjavila, da stranka RN (Rassemblement National) ne bo glasovala o nezaupnici, ki jo je predlagala La France insoumise, dokler ne bo Sébastien Lecornu predstavil svojega govora. Le Penova je na LCI ponovila, da bo njena stranka glasovala za nezaupnico proti premierju, če ne bo prišlo do "prelomnice s politiko zadnjih osmih let". Meni, da je misija Sébastiena Lecornuja "že vnaprej obsojena na neuspeh".

Novi članki poročajo, da je bil nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy obsojen na pet let zapora. Nemški mediji poročajo, da bo Sarkozy moral v zapor že v roku enega meseca. Italijanski mediji so objavili fotografije Sarkozyja z ženo Carlo Bruni iz leta 2011.

Po obsodbi Nicolasa Sarkozyja na pet let zapora zaradi financiranja kampanje z libijskim denarjem je Éric Zemmour obsodil dejanje kot 'stalni državni udar sodnikov'. Mediji so začeli poročati o možnih pogojih pripora za nekdanjega predsednika, Arnaud Alibert pa je v svoji kolumni spregovoril o vprašanju politične pravičnosti, ki so jo izpostavili Sarkozyjevi prijatelji.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so obsodili zaradi kriminalne zarote v zvezi s prizadevanji njegovih pomočnikov, da bi pridobili sredstva za njegovo predsedniško kampanjo leta 2007 iz Libije v času vladavine Moamerja Gadafija. Obsojen je bil na pet let zapora.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja spoznalo za krivega kriminalnega združevanja v povezavi z nezakonitim financiranjem kampanje s strani pokojnega libijskega voditelja Gadafija. Obsodili so ga na pet let zapora, a je bil oproščen drugih obtožb, vključno s pasivno korupcijo in nezakonitim financiranjem kampanje. Bil je spoznan za krivega prejema milijonov evrov od Gadafija za financiranje kampanje.

Hamas je objavil video posnetek izraelskega talca, ki je dejal, da so njegovi zadnji dnevi neizogibni. V Franciji je vsaj 86 občin izobesilo palestinske zastave. Portugalska je ocenila, da je priznanje palestinske države pravilno in da nepriznanje pomeni potrditev izraelskega obnašanja. Priznanje naj ne bi bilo zgolj simbolično in naj bi imelo praktične učinke.