APDEJT.si

ZDA vodijo pogajanja za mirovni sporazum v Ukrajini, medtem ko Nato aktivira lovce proti Rusiji. Medtem pa so ruski odzivi na Trumpov mirovni načrt pretežno skeptični, ne glede na politično usmeritev.

Generalni sekretar Nata, Mark Rutte, je omilil pričakovanja glede ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino, rekoč da ostajajo odprta številna vprašanja. Hkrati naj bi ZDA in Rusija v Abu Dabiju začeli neposredna mirovna pogajanja, potem ko je Ukrajina signalizirala pripravljenost sprejeti ameriški načrt za končanje vojne.

Koordinirane sankcije ZDA in EU imajo resen učinek na rusko gospodarstvo in zmanjšujejo vire Kremlja za vojno, je dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je kritiziral ameriški mirovni načrt, medtem pa je tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov izjavil, da je Rusija še vedno odprta za pogajanja in želi doseči svoje cilje v Ukrajini po diplomatski poti.

Ukrajina bo do konca leta prejela približno 5 milijard dolarjev vojaške pomoči od zaveznikov v okviru programa PURL (Prioritized Ukraine Requirements List), je dejal generalni sekretar Nata Mark Rutte. Pobudo vodita Severnoatlantska zveza in Združene države.

Namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov je opozoril, da se bo situacija močno zaostrila, če ZDA ne bodo sprejele ruskega predloga glede omejitev v okviru sporazuma DSNV. Poudaril je, da aktivna uporaba zahodnih medijev otežuje pogajanja o diplomatski rešitvi v Ukrajini in da ne nameravajo javno razpravljati o podrobnostih ameriškega mirovnega načrta. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je pozval, naj se ne precenjuje pomena uhajanja telefonskih pogovorov, ker naj bi to oviralo mirovna prizadevanja, in dejal, da je za napoved zaključka konflikta še prezgodaj. Ameriški minister za vojsko Dan Driscoll je med obiskom v Kijevu ponovil opozorilo ukrajinskim uradnikom, da se ukrajinske oborožene sile soočajo s težkimi razmerami na bojišču in jih čaka neizogiben poraz proti ruskim silam.

Donald Trump je branil svojega odposlanca za Rusijo, Stiva Vitkofa, po poročilih, da naj bi svetoval Kremlju o predlogu mirovnega sporazuma z Ukrajino. Vladimir Putin je med pogovorom opozoril Trumpa, da bi dobava raket Ukrajini povzročila eskalacijo konflikta. ZDA so sprožile nove diplomatske napore za končanje vojne v Ukrajini, medtem ko je EU razdeljena glede usode zamrznjenega ruskega premoženja.

Novi generalni sekretar Nata, Mark Rutte, je v intervjuju izrazil upanje glede mirovnega načrta za Ukrajino, vendar je hkrati zmanjšal pričakovanja. Pohvalil je prizadevanja ameriškega predsednika za končanje vojne.

Rusija je obtožila Evropo, da je odgovorna za uhajanje informacij o telefonskem pogovoru med Stevom Witkoffom in Jurijem Ušakovom, ki je bil povezan s pogajanji med ZDA in Rusijo o končanju vojne v Ukrajini. Ursula von der Leyen pa je opozorila, da bi normalizacija spreminjanja meja lahko odprla vrata za nove vojne.

Ursula von der Leyen je izjavila, da Rusija razume le pritisk in da bo Evropa ta pritisk povečala, dokler ne bo iskrene pripravljenosti za pogajanja o verodostojni poti k miru. Emmanuel Macron je medtem napovedal, da bo EU Ukrajini pomagala iz zamrznjenega ruskega premoženja. Rusija je poročala, da so njene enote zavzele Kupjansk v Harkovski regiji, medtem ko Ukrajina trdi, da gre za provokacijo.

Ukrajina je sporočila, da sta se z ZDA dogovorili o ključnih točkah ameriškega mirovnega načrta za končanje vojne. Evropa želi sodelovati pri pogajanjih.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je izjavil, da ima Srbija suvereno pravico sodelovati v vojaških vajah s Kitajsko, vendar je poudaril, da bi se moral Beograd distancirati od odnosov predsednika Aleksandra Vučića do Kitajske. Rutte je opozoril na previdnost pri odnosih s Kitajsko.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je izjavil, da je ameriški mirovni predlog pripomogel k zbliževanju Kijeva in Washingtona glede končanja vojne med Rusijo in Ukrajino, ki je največji in najsmrtonosnejši konflikt v Evropi po drugi svetovni vojni. Rutte je poudaril potrebo po premišljenem dialogu o tej problematiki.

ZDA in Ukrajina sta po intenzivnih srečanjih v Ženevi precej spremenili sporni načrt s 28 točkami za končanje vojne. Prvotni načrt, ki je bil predstavljen ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu v Kijevu, je predvideval velike koncesije Moskvi. ZDA in Ukrajina sta zdaj pripravili nov mirovni sporazum z 19 točkami, najbolj občutljive politične elemente pa sta prepustili v odločitev predsednikoma držav.

Po ukrajinskih navedbah sta se Washington in Kijev dogovorila o ključnih vprašanjih ameriškega mirovnega načrta. Ukrajina naj bi po navedbah ameriškega uradnika za CBS News pritrdila mirovnemu sporazumu, čeprav naj bi ostale odprte še nekatere podrobnosti. Vodja Nata, Mark Rutte, je znižal pričakovanja glede ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino, rekoč, da je treba rešiti še več vprašanj.

Friedrich Merz je telefoniral z Donaldom Trumpom glede ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino. Vojna v Ukrajini traja že več kot tri leta in pol, dosedanja mirovna prizadevanja pa so bila neuspešna.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da ne bo izdal Ukrajine, medtem ko ZDA pritiskajo na Kijev, da sprejme mirovni sporazum. Strokovnjaki ocenjujejo, da je Trumpov mirovni načrt nesprejemljiv za Ukrajino in se zdi kot predaja, saj naj bi Washington vsiljeval Kijevu mirovni načrt, ki je naklonjen Kremlju, o katerem naj bi se pogajali brez Ukrajine in Evrope.

Slovaški premier Robert Fico je med srečanjem z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem zaprosil za okrepitev zračne obrambe Slovaške na njeni vzhodni strani. To se je zgodilo kljub temu, da je Slovaška zavrnila podporo Evropske unije Ukrajini.

Thom van Campen, 35-letni poslanec stranke VVD, je bil izvoljen za najmlajšega predsednika Tweede Kamer doslej. Kot nekdanji govorec za kmetijstvo je znan po svoji sposobnosti posnemanja Marka Rutteja in delovni etiki, ki presega običajen delovni čas.

Poljski portal Mysl Polska je ponovil poziv k odgovornosti evropskih držav zaradi prikrivanja korupcije v Ukrajini. Poudarili so, da bi morale evropske države, ki so dolgo časa podpirale Ukrajino in prikrivale korupcijo, prevzeti odgovornost za svoja dejanja.

Francoski minister za zunanje zadeve, Jean-Noël Barrot, je izrazil dvom o tem, ali bo Ukrajina sposobna vrniti 140 milijard evrov vredno posojilo, ki ga Evropska unija načrtuje odobriti iz zamrznjenih ruskih sredstev. Barrot je poudaril, da je izplačilo sredstev Ukrajini povezano z določenimi pogoji.

Poveljnik Nata, ki iz Nizozemske vodi obrambo večjega dela Natove meje z Rusijo, meni, da se zavezništvo dobro ponovno oborožuje. General Ingo Gerhartz je Natovemu voditelju Marku Rutteju, ki je obiskal sedež v Brunssumu, dejal, da opaža dobre premike pri razvoju udarne moči in pri izdatkih za obrambo. Po njegovih besedah je Nato ta napredek dokazal nedavno, ko je vadil odbijanje napada na Estonijo.

Generalni sekretar Nata Rutte je obiskal Severno Porenje-Vestfalijo, da bi poudaril osrednjo vlogo te nemške zvezne države pri nadzoru zračnega prostora na vzhodnem krilu Nata. Obisk izpostavlja pomen lokacije v Geilenkirchenu za varnostno politiko zavezništva.

Minister za zunanje zadeve Rusije, Sergej Lavrov, je dejal, da je do odpovedi načrtovanega srečanja med predsednikom Rusije, Vladimirjem Putinom, in predsednikom ZDA, Donaldom Trumpom, v Budimpešti prišlo zaradi "prikritih poročil", ki jih je prejel Trump. Marco Rubio je izjavil, da lahko pride do srečanja med Trumpom in Putinom, če bo to pomagalo rešiti konflikt v Ukrajini.

Državni sekretar ZDA, Marco Rubio, je izjavil, da so ZDA skoraj izčrpale možnosti za uvedbo novih sankcij proti Rusiji. Dodal je, da se bo Washington osredotočil na poostren nadzor nad izvajanjem obstoječih omejitev in pozval Evropo k aktivnejšemu delovanju.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je opozoril ruskega predsednika Vladimirja Putina pred morebitnim jedrskim napadom na zahodne države in poudaril, da bi se Nato odzval enako. Rutte je dejal, da mora Putin razumeti, da jedrske vojne ni mogoče dobiti in se je ne sme nikoli začeti. Pozval je zahodne voditelje, naj več govorijo z javnostjo o jedrskem odvračanju, da bi ljudje razumeli, kako to podpira našo kolektivno varnost. Nato je izvedel letno jedrsko vajo, ki je okrepila zaupanje v zmožnost odvračanja.

Generalni sekretar NATO-a, Mark Rutte, je poslal ostro opozorilo ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, poudarjajoč, da jedrska vojna ni zmagovalna in se je ne sme voditi. Rutte je dejal, da Rusija ostaja destabilizacijska sila v Evropi, vendar je NATO pripravljen na dolgotrajno strateško tekmovanje in proizvaja več streliva kot kdaj koli prej. V Ukrajini, natančneje v regiji Doneck, pa je prišlo do napada na vozilo humanitarne misije. ZDA so začasno izvzele Madžarsko iz sankcij na ruske energente.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte bo v prihodnje večji poudarek namenjal jedrskim zmogljivostim zavezništva, predvsem kot sredstvu odvračanja. Izpostavil je, da mora ruski predsednik Vladimir Putin razumeti, da jedrske vojne ni mogoče dobiti.

Generalni sekretar NATA, Mark Rutte, je napovedal, da bo zavezništvo v prihodnje bolj javno izpostavljalo svoje jedrske zmogljivosti. Cilj tega je odvračanje Rusije in zagotavljanje, da javnost razume, kako jedrsko orožje prispeva k varnosti NATA. Rutte je poudaril, da v primeru ruske jedrske retorike ni razloga za paniko, saj ima NATO močno jedrsko odvračanje, ki lahko ohranja mir in preprečuje agresijo po ruski invaziji.

Generalni sekretar Nata, Mark Rutte, je opozoril ruskega predsednika Vladimirja Putina, da v jedrski vojni ne more biti zmagovalcev. Rutte je poudaril resnost situacije in izrazil zaskrbljenost glede morebitne eskalacije konflikta.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je ponovil, da jedrske grožnje iz Moskve niso razlog za paniko, saj ima Nato močno jedrsko odvračanje. Rutte želi okrepiti zaupanje javnosti v Natovo jedrsko odvračanje.

Generalni sekretar Nata, Mark Rutte, je napovedal, da bo Nato v prihodnje aktivneje uporabljal svoj jedrski potencial za okrepitev sistema odvračanja in zaščito držav članic. Ta odločitev naj bi okrepila zaupanje v sposobnosti zavezništva.

Generalni sekretar zveze NATO, Mark Rutte, je izjavil, da je nedavna uspešna izvedba letne jedrske vaje okrepila njegovo zaupanje v verodostojnost jedrskega odvračanja zveze NATO. Poudaril je, da mora Putin razumeti, da jedrske vojne ni mogoče dobiti.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je kritičen do "brezobzirne jedrske retorike" ruskega predsednika Putina in želi okrepiti jedrske zmogljivosti Nata kot sredstvo odvračanja, zlasti proti Rusiji. Rutte poudarja potrebo po javni razpravi o jedrskem odvračanju, da bi zagotovili razumevanje njegovega prispevka k splošni varnosti.

V Kambodži je ministrstvo za okolje razdelilo 939 smetnjakov zdravstvenim ustanovam, šolam in templjem v provinci Koh Kong. V Mjanmaru je vojska aretirala igralko Pway Pway zaradi suma podpore opoziciji. V Braziliji predsednik Lula poziva k pospešitvi prehoda na obnovljivo energijo pred konferenco COP30. Tajska in Kambodža se dogovarjata o sodelovanju pri odstranjevanju min na meji, ZDA pa so potrdile prodajo raket F-16 Tajvanu. NATO pa po besedah generalnega sekretarja Marka Rutteja povečuje proizvodnjo streliva.

Predsednik Azerbajdžana, Ilham Alijev, je izjavil, da država usklajuje svojo vojsko s standardi zveze NATO. To je sporočil ob sprejemu delegacije Severnoatlantskega zavezništva v Bakuju, pri čemer je poudaril, da se bo proces posodabljanja nadaljeval.

Generalni sekretar Nata, Mark Rutte, se je Romuniji zahvalil za njeno ključno podporo Republiki Moldaviji. Poudaril je, da je romunska pomoč izjemnega pomena za stabilnost in razvoj Moldavije.

Generalni sekretar Nata je izrazil zaskrbljenost zaradi "nikoli prej videnega" povečanja sodelovanja med Rusijo in njenimi zavezniki, vključno z Iranom.

Generalni sekretar Nata, Mark Rutte, je v Bukarešti pozval obrambno industrijo, naj bo pri širitvi proizvodnih zmogljivosti bolj pripravljena tvegati. Rutte je poudaril, da 'nevarni časi zahtevajo drzne ukrepe' in opozoril, da bo Rusija ostala destabilizirajoča sila v Evropi in svetu.

Predsednik Azerbajdžana, Ilham Alijev, je sporočil, da azerbajdžanska vojska izvaja obsežno posodobitev in prehaja na standarde NATO.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte in romunski predsednik Nicușor Dan sta se udeležila Natovega industrijskega foruma 2025 v Bukarešti. Nicușor Dan je poudaril, da mir in varnost nista samoumevna in ponudil romunski proračun Natu, obljubil pa mu je predsednik Rutte.

Tiskovni predstavnik ruskega predsednika je izjavil, da odločitev glede Putinovega sporočila Federalni skupščini še ni bila sprejeta. Napovedal je, da je neposredna linija s Putinom načrtovana za sredino decembra.

Kremlj je izjavil, da je odziv Zahoda na nedavni sestanek Sveta za varnost Rusije v skladu z militaristično protirusko histerijo. Prav tako je znano, da Kremlj načrtno vzpostavlja stike s poslanci nemške stranke AfD in BSW. Kremlj razume, da se nad Srbijo izvaja izjemen pritisk glede uporabe srbskega streliva proti ruskim enotam.

Na odprtju foruma NATO-Industry Forum 2025 v Bukarešti je minister za obrambo Ionuț Moșteanu izpostavil, da se zavezništvo sooča s sočasnimi grožnjami, od vojne v Evropi do terorizma. Poudaril je, da je odgovor Romunije pospešitev razvoja obrambne industrije in investicije v odvračanje, pri čemer je proizvodne linije označil za nove frontne črte.

Kremlj in ruski državni mediji so večkrat predstavili vnaprej posnete posnetke predsednika Putina kot aktualne. To naj bi razkrili detajli, kot so premaknjene knjige v omari ali spremenjeni uhani sogovornikov. S tem naj bi ustvarili vtis, da Putin dela tudi na rojstni dan svoje partnerke.

Ameriški kongresniki, tako republikanci kot demokrati, so izrazili nezadovoljstvo nad Pentagonom zaradi pomanjkanja transparentnosti glede umika vojakov iz Romunije in drugih vprašanj nacionalne varnosti. Očitajo jim, da prikrivajo informacije in s tem spodkopavajo politiko administracije Donalda Trumpa.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je v torek, 5. novembra, obiskal Bukarešto, kjer ga je sprejel romunski predsednik Nicușor Dan. To je bil prvi Ruttejev obisk v Romuniji, odkar je prevzel vodenje Nata. Med obiskom je Rutte sodeloval na Natovem forumu obrambne industrije.

Donald Trump je ponovil, da trenutno ne načrtuje dobave raket Tomahawk Ukrajini, vendar ni izključil možnosti, da bi si v prihodnosti premislil. Poudaril je, da zaenkrat ni sprejel odločitve o dobavi teh raket dolgega dosega.

Predsednik Nicușor Dan je napovedal, da bo šef NATA, Mark Rutte, 5. novembra prispel v Bukarešto in se udeležil pomembnega dogodka. Obisk sledi napovedi o zmanjšanju ameriških vojaških enot v regiji.

Generalni sekretar NATO-a Mark Rute je izjavil, da Vladimirju Putinu primanjkuje sredstev, vojakov in idej za nadaljevanje vojne v Ukrajini, ter pozval k pojačanju pritiska in sankcij za dosego pravičnega miru. Padanje dobav ruske nafte Kitajski in Indiji je posledica ameriških sankcij, medtem ko je Putin poudaril, da se Rusija nikoli ne bo uklonila, a priznava pričakovane izgube. Volodimir Zelenski je zahaval EU in Združenemu kraljestvu za podporo Ukrajini in opozoril, da Rusija uporablja mraz kot orožje.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval zahodne zaveznike k dobavi orožja dolgega dosega in povečanju pritiska na ruskega predsednika Vladimirja Putina, da bi spodbudili mirovna pogajanja. Zavezniki so obljubili nadaljnjo pomoč Ukrajini z orožjem in energijo za prihajajočo zimo, vendar niso dali konkretnih zavez glede dobave orožja dolgega dosega. Nizozemski premier Mark Rutte je dejal, da dobava raket Tomahawk še ni izključena.