APDEJT.si

Francoski minister za delo in solidarnost, Jean-Pierre Farandou, je izrazil pomisleke glede vzdržnosti trenutnega nivoja socialnih ugodnosti v Franciji. Vlada je pripravila proračun za socialno varnost, ki je bil sicer v komisiji zavrnjen, a bo predmet razprave v Nacionalni skupščini. Proračun zajema področja, kot so plačilo za prehrano (titres restaurant), bolniška odsotnost in pokojnine.

Politična kriza v Franciji se je zaostrila, Macron pa se je znašel bolj osamljen kot kdaj koli prej. Sébastien Lecornu je dobil mandat za zadnje poskuse oblikovanja vladne koalicije, pri čemer se osredotoča na proračun in Novo Kaledonijo. Kljub temu pa le malo ljudi verjame v uspeh teh pogajanj.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je odstopljenemu premierju Sébastiénu Lecornuju naložil, da do srede poskuša najti rešitev za politično krizo. Lecornujev odstop, ki je sledil manj kot 24 ur po imenovanju nove vlade, poglablja Macronovo politično krizo in povečuje pritisk nanj. Obstaja možnost predčasnih volitev.

Po srečanju z premierjem Sébastienom Lecornujem v Matignonu, sindikati niso bili zadovoljni z "odsotnostjo jasnih odgovorov" in predlagajo nov dan mobilizacije, ki naj bi se zgodil 2. oktobra. Sekretarka CFDT, Marylise Léon, je srečanje označila za zamujeno priložnost.

Predsednik francoskega združenja delodajalcev Medef, Patrick Martin, je napovedal organizacijo velikega srečanja delodajalcev v naslednjih dneh. Razlog za srečanje so, po njegovih besedah, "nevarne teorije", ki krožijo, pri čemer je izpostavil predlog Zucmanove davčne reforme, ki cilja na visoka premoženja. Srečanje naj bi bilo odgovor na te predlagane davčne spremembe.

Predsednik francoske poslovne organizacije Medef, Patrick Martin, je opozoril, da bo v primeru povečanja davkov za podjetja organizirana obsežna mobilizacija delodajalcev. V intervjuju za Le Parisien je izrazil zaskrbljenost, da podjetja ne morejo prenesti dodatnih davčnih obremenitev in da je treba nujno zmanjšati ovire za investicije v proračunu za leto 2026.

Francoski finančni minister Eric Lombard je izjavil, da ne vidi nevarnosti finančne krize v Franciji, kljub prihajajočemu glasovanju o zaupnici vladi. Lombard je poskušal pomiriti investitorje in poudaril, da Francija nima težav s financiranjem svojega gospodarstva. Minister je tudi dejal, da bo država dosegla cilj glede primanjkljaja v višini 5,4 % BDP.

Predsednik Senegala, Bassirou Diomaye Faye, se je 27. avgusta 2025 v Parizu srečal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. Srečanje je bilo namenjeno ponovni vzpostavitvi in utrditvi odnosov med državama, s poudarkom na gospodarskem, varnostnem in kulturnem sodelovanju. Razpravljali so tudi o prihajajočem vrhu Afrika-Francija leta 2026 in mladinskih olimpijskih igrah v Dakarju. Obisk je bil označen kot priložnost za redefinicijo odnosov med državama v smeri večje enakopravnosti.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je izrazil popolno podporo premierju Françoisu Bayrouju, ki se sooča z glasovanjem o zaupnici v parlamentu 8. septembra. Bayroujev položaj je postal negotov, saj številne politične stranke ne nameravajo podpreti njegove vlade. Nekdanji premier Édouard Philippe je ocenil, da je Bayroujeva poteza tvegana.

Francoska vlada se sooča z negotovo prihodnostjo, saj je premier François Bayrou napovedal glasovanje o zaupnici, ki bo potekalo 8. septembra. Opozicijske stranke so že napovedale, da bodo glasovale proti vladi, kar povečuje možnost njenega padca in potencialnih predčasnih volitev. Bayrou si z glasovanjem o zaupnici prizadeva zagotoviti podporo za svoj varčevalni proračun, vendar je opozicija zavrnila to možnost.

Francoski premier François Bayrou se pripravlja na napovedovanje varčevalnih ukrepov, ki naj bi zmanjšali javno porabo za več kot 40 milijard evrov. Zaradi tega se sooča z močnim nasprotovanjem tako s strani levice kot desnice, pa tudi zdravstvenih delavcev, ki napovedujejo proteste. Bayrou bo skušal pridobiti podporo za svoj proračun s tiskovno konferenco, vendar se vlada sooča s krizo in možnim glasovanjem o zaupnici.

V Franciji je bil v Uradnem listu objavljen odlok, ki omogoča progresivno upokojitev že pri 60 letih. Ta ukrep, ki izhaja iz sporazumov, sklenjenih jeseni 2024 med organizacijami Medef, CFDT in CFTC, bo delavcem omogočil prejemanje dela pokojnine, medtem ko še naprej opravljajo dejavnost. Ukrep bo začel veljati 1. septembra 2025.