APDEJT.si

Ruska varnostna služba FSB trdi, da je preprečila ukrajinsko operacijo, ki naj bi vključevala ugrabitev ruskega lovca Mig-31 in usmeritev proti Natovi bazi v Romuniji, z namenom sprožiti eskalacijo. Po trditvah Moskve naj bi Kijev in London skupaj načrtovala provokacijo velikih razsežnosti. Rusija je odgovorila z napadom na območje, kjer naj bi bili nameščeni ukrajinski F-16.

Ruski minister Lavrov je zanikal izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa o domnevnem obnavljanju jedrskih testiranj v Rusiji. Izrazil je zaskrbljenost, ker naj bi ameriški uradniki izjavili, da bodo jedrske poskuse usmerjali v geopolitične cilje. Moskva je izrazila pripravljenost na obravnavo pomislekov ameriške strani.

Ruske sile so obkolile ukrajinske enote pri naselju Podoli v Harkovski oblasti. Dronovi ruske skupine "Zahod" so preprečevali dobavo streliva in rotacijo ukrajinskih sil v Kupjansku. Ruske sile so uničile ameriški oklepni transporter M113 in vozilo z ukrajinskim osebjem s FPV droni. Ruska vojska je napadla ukrajinsko gorivno-energetsko in transportno infrastrukturo. Ruski vojak je preživel napad dronov in večdnevno obstreljevanje na območju Zaporožja, nakar so ga evakuirali.

Ruska FSB trdi, da je preprečila poskus ukrajinske vojaške obveščevalne službe, ki jo je podpirala Velika Britanija, da bi ugrabila rusko letalo MiG-31, oboroženo s hipersonično raketo Kinžal. Po navedbah FSB naj bi bilo letalo preusmerjeno proti Natovi bazi v Romuniji, kar naj bi izzvalo provokacijo.

Britanska kraljeva mornariška pehota je izvedla vaje, ki so vključevale simulacijo zavzetja naftnih ploščadi blizu ruskih obal v Baltskem morju. Vaje so potekale v bližini ruskih meja, kjer so britanske sile vadile izkrcanje in zavzetje pomorskih objektov.

Rusija je sporočila, da je preprečila ukrajinsko-britansko zaroto za ugrabitev ruskega bojnega letala MiG-31, opremljenega s hipersonično raketo Kinžal. Rusija je dejanje označila za provokacijo.

Ruske sile so poleg letališča Starokonstantinov napadle tudi ukrajinski vojaško-obveščevalni center v Brovarih v Kijevski regiji. Napade je potrdil ruski center za odnose z javnostjo.

Ruska FSB je sporočila, da je preprečila poskus ukrajinske obveščevalne službe in britanskih specialcev, da bi ugrabili rusko letalo MiG-31, opremljeno z raketo Kinžal, in ga uporabili za provokacijo proti Natu. Po navedbah FSB naj bi ukrajinska stran načrtovala preusmeritev letala na Natovo letalsko bazo v Romuniji, kjer bi ga sestrelile lokalne sile. Pilotu so obljubljali nagrado, ki je vključevala pivo v Münchnu in ženske. FSB trdi, da je bil cilj provokacija, ki bi ustvarila razlog za popolno vojno med EU in Rusijo.

V noči na 8. november naj bi cilje v Ukrajini napadlo sedem hipersoničnih raket Kinžal, ki so jih izstrelili s prestrezniki MiG-31, je dejal vojaški strokovnjak Vasilij Dandikin.

Ruske sile so izvedle nov množičen napad na Ukrajino z uporabo udarnih brezpilotnih letalnikov in raket. Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so sestrelili 164 ukrajinskih dronov nad ruskimi regijami, Azovskim in Črnim morjem. Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da Rusija skoraj vsako noč napada Ukrajino z različnimi vrstami orožja.

Litva je poklicala ruskega diplomata na zagovor zaradi vdora dveh ruskih letal v njen zračni prostor. Incident naj bi se zgodil v četrtek, ko sta bojno letalo Suhoj SU-30 in tanker IL-78 iz ruske eksklave Kaliningrad preletela litovski zračni prostor. Rusija zanika kršitev.

Dva ruska vojaška lovca sta za približno 18 sekund vstopila v zračni prostor Litve, članice NATA. Zaradi incidenta je NATO v Litvi dvignil bojna letala.

Volodimir Zelenski se je sestal s Trumpom, kjer naj bi govorila tudi o križarskih raketah. Ukrajinski vojaki naj ne bi bili usposobljeni za upravljanje z raketami Tomahawk, zato naj bi jih upravljali Američani. Ukrajina in Rusija naj bi povečevali pritisk pred morebitnimi novimi pogajanji.

Ruska vojska je priznala strmoglavljenje bojnega letala, kar je boleč udarec, saj se Rusija v vojni proti Ukrajini zanaša na premoč v zraku.

Ruska bombna letala so vdrla v estonski zračni prostor in se usmerjala proti glavnemu mestu Talin, kar je povzročilo resnejšo situacijo, kot je bilo sprva uradno poročano. Ukrajina je napovedala, da bo na Dansko poslala vojaško misijo, ki bo delila izkušnje v boju proti brezpilotnim letalom. ZDA pa razmišljajo o pošiljanju raket Tomahawk Ukrajini, kar bi lahko povečalo tveganje za širši konflikt v Evropi.

Po tem, ko so ruska letala MiG-31 kršila estonski zračni prostor, so se zavezniki v Natu razdelili glede politike glede sestreljevanja ruskih letal, ki kršijo zračni prostor zavezništva. Nekatere države, kot so ZDA, Poljska in baltske države, zagovarjajo odločnejši odziv, medtem ko so interceptorska letala NATO večkrat mobilizirali zaradi zaznave ruskih bojnih letal nad Baltskim morjem.

NATO je v četrtek sporočil, da so njihova bojna letala prestregla pet ruskih vojaških letal, ki so letela blizu zračnega prostora zveze NATO v bližini Latvije. Ruska letala niso upoštevala mednarodnih pravil o varnosti letenja. V formaciji so bila tri letala MiG-31, eno Su-30 in še eno neznano letalo. Madžarska bojna letala Gripen so bila aktivirana za identifikacijo in spremljanje ruske formacije.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je podprl izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bi morale države članice Nata sestreljevati ruska letala, ki vstopijo v njihov zračni prostor, če je to potrebno. Ruski ambasador v Franciji, Aleksej Meškov, je ponovil, da bi sestrelitev ruskega letala pomenila vojno. V zadnjih dveh tednih so se povečali vdori v Natov zračni prostor, vključno z napadalnimi droni v Poljski, MiG-39 v Estoniji in nadzornimi droni v Kopenhagnu in Oslu.

Severnoameriško poveljstvo zračne obrambe (NORAD) je sporočilo, da so ameriške sile prestregle ruska lovska letala in bombnike v bližini Aljaske. Incident se je zgodil že večkrat letos. Madžarska lovska letala, ki so nameščena v Litvi, so prav tako 25. septembra prestregla ruska letala, ki so se približevala Natovemu zračnemu prostoru. Letala niso vstopila v zračni prostor ZDA ali Kanade.

Ameriška bojna letala so prestregla štiri ruska bojna letala blizu Aljaske, kar je že devetič letos. Ruski ambasador v Franciji je posvaril NATO pred sestrelitvijo ruskih letal, saj bi to pomenilo vojno. Romunski obrambni minister je sporočil, da je vrhovni svet za obrambo odobril nove postopke, ki poveljnikom misij omogočajo sestrelitev dronov in vojaških letal, ki kršijo romunski zračni prostor. Neznani vdori dronov so povzročili zaprtje letališč v državah Nata, pojavljajo pa se sumi o ruski odgovornosti.

Rusija je nadaljevala s provokacijami proti zvezi Nato, pri čemer je rusko vojaško letalo preletelo nemško fregato v Baltskem morju. Nemški obrambni minister Pistorius je poročal o incidentu v nemškem Bundestagu, kjer je poudaril, da Rusija testira meje Nata. Nato je Rusiji zagrozil z "vojaškimi sredstvi" v primeru nadaljnjih kršitev zračnega prostora. Opozoril je tudi na incidente v Poljski in Estoniji. Kancler se o tem ni izjasnil.

Generalni sekretar NATO, Mark Rutte, je izjavil, da ruska vojaška letala, ki so v petek vstopila v estonski zračni prostor, niso predstavljala neposredne grožnje. Letala zveze NATO so ruska letala spremljala iz estonskega zračnega prostora. V akciji so sodelovala letala iz Švedske, Finske in Italije. Rutte je poudaril, da bo NATO odgovoril na podobne incidente in da bo branil vsak centimeter ozemlja članic. Odločitve o morebitnem sestrelitvi letal, ki kršijo zračni prostor, so odvisne od ocene grožnje.

Po ponovnih kršitvah zračnega prostora držav NATO s strani Rusije, je generalni sekretar NATO, Mark Rutte, napovedal okrepitev nadzora in zračne obrambe na vzhodnem krilu zavezništva. Poudaril je, da bo NATO uporabil vsa potrebna, vojaška in nevojaška sredstva, da bi se branil in zaščitil vsak centimeter svojega ozemlja. Pri tem bi lahko v prihodnje uporabili tudi drone.

Zaradi nedavnih kršitev zračnega prostora s strani Rusije so Združene države Amerike v Varnostnem svetu ZN zavzele jasno stališče, da bodo branile vsak centimeter ozemlja NATO.

Zaradi domnevne kršitve zračnega prostora Estonije s strani Rusije, so se na zahtevo Estonije sestali v Varnostnem svetu ZN in Natu. Rusija še naprej zanika kršitev in trdi, da ni dokazov. Sestanka v Varnostnem svetu ZN sta se udeležila tudi vodja diplomacije EU Kaja Kallas in predstavnik Poljske, ki sta obsodila dejanja Rusije.