Proslavo Dneva državnosti BiH v Banjaluki je prekinila dojava o bombi. Podpredsednik SDP Vojin Mijatović je za incident obtožil Milorada Dodika.
Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo podporo političnemu kursu Milorada Dodika, voditelja bosanskih Srbov, po predsedniških volitvah v Republiki Srbski. Ministrstvo je v izjavi obsodilo poskuse destabilizacije razmer s pritiskom na sodne in volilne organe ter označilo odstranitev Dodika z oblasti za nezakonito. Poudarili so, da državljani niso dovolili izkrivljanja njihove volje in so ponovno izrazili podporo Dodikovi ekipi, kar po mnenju ministrstva kaže na enotnost naroda in njegovo pripravljenost braniti lastne interese.
Centralna volilna komisija Bosne in Hercegovine (CIK BiH) je kaznovala Zvezo neodvisnih socialdemokratov (SNSD) in njihovega kandidata Sinišo Karana s skupno 20.000 KM zaradi kršitev volilne zakonodaje med predvolilno kampanjo. Kazni so bile izrečene zaradi zlorabe javnih virov in otrok v kampanji.
Donald Trump je v čestitki ob dnevu državnosti Bosne in Hercegovine pozval voditelje, da izkoristijo priložnost za notranji dogovor.
Branko Blanuša, kandidat SDS za predsednika Republike Srbske, je izjavil, da volitve še niso končane in zahteva ponovitev volitev v Doboju in Zvorniku. Opozicija oporeka izidom volitev zaradi suma manipulacij v določenih mestih. Milorad Dodik je sicer razglasil zmago svojega kandidata, Siniše Karana.
V Republiki Srbski so potekale predčasne volitve za predsednika entitete, potem ko je Milorad Dodik izgubil mandat. Zveza neodvisnih socialdemokratov (SNSD) je razglasila zmago svojega kandidata Siniše Karana, medtem ko je največja opozicijska stranka, Srbska demokratska stranka (SDS), zavrnila priznanje rezultatov in napovedala boj za ponovitev volitev v Doboju in Laktaših.
Milorad Dodik, vodja SNSD, je razglasil zmago Siniše Karana na predčasnih volitvah za predsednika Republike Srbske. SDS se je odzvala in sporočila, da ne priznava Karanove zmage, ker rezultati volitev kažejo drugačno sliko.
Siniša Karan, kandidat Dodikove stranke, je zmagal na predčasnih predsedniških volitvah v Republiki Srbski. Po večini preštetih glasovnic je prejel 50,9 odstotka glasov.
Francoska tiskovna agencija AFP poroča iz Banjaluke, da naj bi današnje izredne predsedniške volitve v Republiki Srbski (RS) končale obdobje previranja v BiH, ki ga je povzročil boj za oblast med Miloradom Dodikom, zaveznikom Moskve, in visokim predstavnikom Združenih narodov, pristojnim za spremljanje mirovnega sporazuma iz leta 1995. Po mnenju AFP je to potisnilo državo v najhujšo politično krizo po koncu medetnične vojne v letih 1992–1995.
Predsednik CIK BiH Jovan Kalaba je sporočil preliminarne in nepopolne rezultate predčasnih volitev za predsednika Republike Srbske, po katerih je kandidat SNSD Siniša Karan osvojil 200.116 glasov, kar predstavlja 50,89 odstotka. Milorad Dodik, vodja SNSD, je razglasil zmago Karana.
V Republiki Srbski so potekale volitve za novega predsednika, kjer je več kot 1,2 milijona volivcev izbiralo naslednika Milorada Dodika. Dodika je sodišče odstavilo po politični krizi, ki je sledila pravnomočni obsodbi na zaporno kazen zaradi kršitve zakona.
V Republiki Srbski je danes več kot 1,2 milijona volivcev na predčasnih volitvah izbiralo novega predsednika. Glavna kandidata za naslednika razrešenega Milorada Dodika sta bila njegov dolgoletni sodelavec Siniša Karan in opozicijski kandidat Branko Blanuša.
V Republiki Srbski, entiteti v Bosni in Hercegovini z večinskim srbskim prebivalstvom, bodo v nedeljo potekale predčasne predsedniške volitve. Na volitvah, kjer bo izvoljeni predsednik služboval manj kot eno leto, je registriranih več kot 1,2 milijona volivcev.
Milorad Dodik je po srečanju z Aleksandrom Vučićem v Beogradu sporočil, da sta razpravljala o regionalni stabilnosti in sodelovanju med Srbijo in Republiko Srbsko.
V Republiki Srbski se je začel predvolilni molk pred predčasnimi predsedniškimi volitvami, ki bodo potekale v nedeljo, 23. novembra. Predvolilni molk bo trajal do zaprtja volišč na dan glasovanja.
Tri ženske iz Sarajeva, Banjaluke in Mostara opisujejo svoje spomine na vojna leta in Daytonski sporazum, ki je državi prinesel mir, vendar tudi zapletel njeno državno ureditev.
Minister za zunanjo trgovino in gospodarske odnose Bosne in Hercegovine, Staša Košarac (SNSD), je visokemu predstavniku Christianu Schmidtu poslal čelado nacistične vojske. Košarac je dejal, da ne gre za darilo, dejanje pa je sprožilo ogorčenje.
Predsednik SNSD Milorad Dodik je izjavil, da je bil Daytonski mirovni sporazum uničen, ker so ga nekateri želeli izkoriščati le v delih, ki so jim ustrezali. Po njegovem mnenju sporazum ne obstaja več.
Milorad Dodik, predsednik SNSD, je zaradi škodovanja ugledu stranke razrešil Vlado Đajića s položaja predsednika mestnega odbora SNSD v Banja Luki. Za začasnega predsednika je imenoval Gorana Maričića, ki je po imenovanju branil Đajića pred očitki o pijančevanju in uporabi opiatov. Maričić je poudaril, da bo odbor nadaljeval z delom in pričakuje boljše rezultate od pričakovanih na prihajajočih volitvah. Ob tem je SNSD izrazil mnenje, da je objava posnetka Đajića motivirana s predvolilno kampanjo.
Po objavi posnetka, na katerem je Vlado Đajić v družbi neznanca s sumljivo vrečko belega prahu, je bil Đajić odstavljen z vseh funkcij, kot je dejal Milorad Dodik. Đajić je zatrdil, da mu je afero podtaknil kriminalec, ki je zaprt v Srbiji, in da mu je prišel na pomoč Dodik. SNSD je zanikal, da bi bil Đajić pijan.
Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine je imelo izredno sejo, na kateri so obravnavali pritožbo, ki jo je vložil Nebojša Vukanović. Sodišče je Vukanovićevo pritožbo zavrnilo.
Državna volilna komisija v BiH je kaznovala Zvezo neodvisnih socialdemokratov (SNSD) zaradi sovražnega govora njenega vodje Milorada Dodika. Dodik je na predvolilnem shodu žalil Bošnjake, zaradi česar mora stranka plačati več kot 15.000 evrov kazni.
Stranka Milorada Dodika mora plačati 15.000 evrov kazni zaradi spodbujanja sovražnega govora in žalitev na račun Bošnjakov. Središnji volilni odbor BiH (SIP) je sprejel odločitev, da politični akterji ne smejo podpihovati sovraštva. Kazen je posledica Dodikovih izjav na predvolilnem shodu.
Centralna volilna komisija Bosne in Hercegovine (CIK BiH) je kaznovala stranko SNSD s 30.000 KM zaradi sovražnega govora Milorada Dodika med predvolilno kampanjo v Vzhodnem Sarajevu. Člani CIK so izrazili ogorčenje in šok nad izrečenim, nekateri so celo zahtevali razveljavitev overitve SNSD za volitve, vendar niso bili vsi enotni.
Medverski svet v Bosni in Hercegovini je v izjavi ostro obsodil izjave Milorada Dodika. Pozvali so pristojne organe v BiH, da se ustrezno odzovejo in obsodijo takšne izjave, ter opozorili, da si te prizadevajo vnesti nove delitve, podobne tistim, ki so v devetdesetih letih pripeljale do vojne in trpljenja.
Predsednik SNSD Milorad Dodik je v predvolilni kampanji za predčasne predsedniške volitve v Republiki Srbski pozval volivce, naj glasujejo za Sinišo Karana, kandidata SNSD. Po njegovih besedah, tisti, ki ne glasujejo za Karana, podpirajo Kristijana Šmita in sarajevsko čaršijo.
Namestnik glavnega tožilca Džermin Pašić je v Bosni in Hercegovini vložil kazensko ovadbo proti glavnemu tožilcu Milenku Kajganiću in tožilki Vedrani Mijović zaradi postopka v zadevi 'napad na ustavno ureditev', v kateri je bila ustavljena preiskava proti Miloradu Dodiku, Radovanu Viškoviću in Nenadu Stevandiću. Ovadbo je Tužilstvo BiH posredovalo pristojnemu tožilcu v oddelku za korupcijo.
Aleksandar Vučić se je sestal z Miloradom Dodikom v Beogradu. Dodik je izjavil, da Republika Srbska in Srbija vodita odgovorno politiko in vzdržujeta visoke standarde v medsebojnih odnosih. Dodik se je Vučiću zahvalil za razumevanje.
Državna volilna komisija v Bosni in Hercegovini je uvedla postopek proti nekdanjemu predsedniku Republike Srbske, Miloradu Dodiku, zaradi sovražnega govora. Dodik je na predvolilnem shodu v Vzhodnem Sarajevu Bošnjake žaljivo označil za Turke in izrazil zaskrbljenost zaradi domnevne islamizacije mesta.
Apelacijsko sodišče Črne gore je razveljavilo sodbo Višjega sodišča v Podgorici Draženu Vojvodiću in Novici Đikanoviću, ki sta bila obtožena sodelovanja pri umoru Vidaka Vujovića. Sodišče je ugodilo pritožbam njunih odvetnikov in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v ponovno sojenje zaradi bistvenih kršitev kazenskega postopka in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.
Centralna volilna komisija Bosne in Hercegovine (CIK BiH) je po uradni dolžnosti sprožila postopek proti Miloradu Dodiku zaradi govora sovraštva na predvolilnem shodu v Vzhodnem Sarajevu.
Srbija je obeležila Dan premirja v prvi svetovni vojni, spominjajoč se 11. novembra 1918, ko so sile Antante podpisale premirje z Nemčijo. Predsednik vlade Đuro Macut je ob tej priložnosti položil venec na Spomenik neznanemu junaku na Avali.
Draško Stanivuković, predsednik Gibanja Varna Srbska in PDP, je na Republiško javno tožilstvo Republike Srbske vložil kazenske ovadbe proti več odgovornim osebam zaradi domnevnega kriminala v Rudniku in Termoelektrarni (RiTE) Ugljevik. Ovadbe so bile podane proti trem nekdanjim premierjem Republike Srbske in Miloradu Dodiku, med drugim pa tudi proti Željki Cvijanović, Radovanu Viškoviću in Aleksandru Džombiću zaradi projekta v RiTE Ugljevik, za katerega naj bi bilo porabljenih 240 milijonov brez učinka.
Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je ponovno izrazil podporo Miloradu Dodiku, češ da so se obtožbe proti njemu izkazale za neutemeljene, saj so oblasti v Bosni in Hercegovini morale zavrniti dodatne postopke proti njemu. Szijjarto je ob tem kritiziral Evropsko unijo.
Dragan Čović, predsednik HDZ in namestnik predsedujočega Doma narodov, je izjavil, da bo aktualna oblast v Bosni in Hercegovini ostala na oblasti do naslednjih volitev. Poudaril je, da bi bila vsaka druga rešitev anarhija. Čović je tudi omenil, da lahko razgovor z Miloradom Dodikom prinese samo pozitivne rezultate.
Na deželnem sodišču na Dunaju je bil zavrnjen zahtevek Milorada Dodika, nekdanjega predsednika Republike Srbske, ki je tožil časnik "Heute" zaradi objave članka februarja letos. Dodik je zahteval objavo popravka, vendar je sodišče to zavrnilo in naložilo Dodiku plačilo stroškov postopka. V roku 14 dni se lahko pritoži na Višje deželno sodišče.
Poslanec v Parlamentarni skupščini BiH, Jasmin Emrić (NES BiH), je v Predstavniškem domu vložil pobudo, s katero zahteva poročilo tožilstva BiH o ustavitvi preiskave proti Miloradu Dodiku, Radovanu Viškoviću in Nenadu Stevandiću. Pravna podlaga za pobudo je člen 10. Zakona o tožilstvu BiH.
Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine je zavrnilo pritožbe Milorada Dodika zoper sodbo, ki mu prepoveduje delovanje v politiki.
Tožilstvo Bosne in Hercegovine je ustavilo preiskavo proti nekdanjemu predsedniku Republike Srbske Miloradu Dodiku, nekdanjemu premierju Radovanu Viškoviću in predsedniku skupščine Nenadu Stevandiću zaradi suma napada na ustavni red BiH. Kot razlog so navedli pomanjkanje dokazov. Dodik je kljub temu zabeležil pomembno zmago.
Okrožno sodišče v Banjaluki je vrnilo Centralni volilni komisiji BiH (CIK) predlog v zadevi, ki se nanaša na SNSD in Milorada Dodika kot predsednika te stranke. Sodišče je zahtevalo dodatno obravnavo.
Ustavno sodišče BiH je zavrnilo pritožbo Milorada Dodika zoper sodbo Sodišča BiH. Dodik je dejal, da je sodišče sprejelo politično odločitev in kršilo osnovne pravice. Njegov odvetnik Goran Bubić je napovedal pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, saj meni, da je Ustavno sodišče BiH podprlo politične odločitve tujcev, ne ustave. Željka Cvijanović je odločitev sodišča označila kot 'zadnji žebelj v mrtvaški krsti pravosodja'.
Milorad Dodik, izvoljeni predsednik Republike Srbske, je izjavil, da je cilj procesa, ki poteka proti njemu, njegova politična eliminacija in kasnejše uničenje Republike Srbske brez odpora. Dodal je, da jim to ni uspelo.
Evropska komisarka za širitev, Marta Kos, je ob obeležitvi obletnice smrti 16 ljudi na železniški postaji v Novem Sadu izjavila, da tragedija spreminja Srbijo, saj spodbuja državljane k boju za evropske vrednote. Po njenih besedah se zaradi te tragedije rojeva nova prihodnost Srbije.
Predsednik HDZ BiH Dragan Čović je izrazil zadovoljstvo ob odločitvi ZDA o ukinitvi sankcij proti Miloradu Dodiku. Čović meni, da bo ta poteza prispevala k miru, dolgoročni stabilizaciji odnosov in zagotavljanju enakopravnosti treh konstitutivnih narodov v Bosni in Hercegovini. Pričakuje, da bo ta zaokret ameriške politike pozitiven za prihodnost BiH.
Velika Britanija je potrdila, da sankcije, ki jih je uvedla 11. aprila 2022 proti Miloradu Dodiku in Željki Cvijanović zaradi poskusov spodkopavanja legitimitete in funkcionalnosti BiH, ostajajo v veljavi kljub nedavni odločitvi ZDA.
Nemški mediji poročajo, da naj bi zaradi ukinitve ameriških sankcij proti Miloradu Dodiku prišlo do razkola med Banjaluko in Beogradom. Mediji ugibajo, ali Vučić zdaj išče nove politične partnerje v Republiki Srbski.
Ruski ambasador v Bosni in Hercegovini, Igor Kalabuhov, je pozitivno ocenil odločitev ameriške administracije, da odpravi sankcije uradnikom Republike Srbske. Kalabuhov meni, da to predstavlja korak k bolj uravnoteženemu pristopu ameriške administracije do dogajanja v BiH in signal za izboljšanje odnosov med Republiko Srbsko in Federacijo BiH.
Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je odpravil sankcije proti voditelju bosanskih Srbov, Miloradu Dodiku, njegovim družinskim članom in političnim zaveznikom. To je razveljavitev ukrepov, ki so jih uvedle prejšnje ameriške administracije. Ministrstvo za finance ZDA je odločitev sporočilo brez dodatne obrazložitve. Milorad Dodik se je Donaldu Trumpu zahvalil za "popravo velike krivice".
Ameriško ministrstvo za finance je odpravilo sankcije proti nekdanjemu predsedniku Republike Srbske, Miloradu Dodiku, in več drugim posameznikom iz te entitete BiH. V ozadju naj bi bil neuraden dogovor s Trumpovo administracijo.
Urad za nadzor premoženja tujcev ameriškega ministrstva za finance (OFAC) je umaknil sankcije Miloradu Dodiku, Željki Cvijanović in številnim njunim sodelavcem ter podjetjem iz Republike Srbske. Nebojša Vukanović se je po ukinitvi sankcij vprašal, kaj bo Dodik izdal, sam Dodik pa se je zahvalil Trumpu.