APDEJT.si

Vladimir Putin in Aleksander Lukašenko sta zaključila srečanje v Biškeku, ki je trajalo več kot uro in pol, čeprav je bilo prvotno načrtovano za 40 minut. Lukašenko je ponovil pripravljenost Belorusije, da v Minsku gosti pogovore o ukrajinski krizi.

Vladimirja Putina je v Kirgiziji sprejel predsednik Sadir Žaparov, kar kaže na slovesen sprejem ruskega predsednika med tridnevnim obiskom. Med obiskom naj bi Putin podaljšal mednarodne sporazume med državama.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je izrazil upanje, da se bo »navlaka v Ukrajini« kmalu končala, da bi se Moskva in Minsk lahko posvetila notranjim zadevam. Njegova izjava nakazuje na pričakovanje skorajšnjega zaključka konflikta v Ukrajini.

Iranski zunanji minister Abbas Araghči je poudaril, da ima Kaspijsko morje za Iran enak strateški pomen kot Perzijski zaliv. Iran daje prednost sodelovanju z državami ob Kaspijskem morju in ocenjuje odnose z vsemi petimi sosedami kot odlične in strateške. Araghči se je srečal z iranskimi ambasadorji in vodji misij v Rusiji, Azerbajdžanu, Kazahstanu in Turkmenistanu, da bi razpravljali o širitvi sodelovanja.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je naložil zunanjemu ministrstvu, da organizira pogovore o normalizaciji razmer na meji. S tem namenom je Lukašenko sprejel poročila predsednika državnega mejnega odbora Konstantina Molostova in ministra za zunanje zadeve Maksima.

Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social sporočil, da je za posebnega odposlanca ZDA v Belorusiji imenoval odvetnika Johna Coula, ki ga je označil za »najvidnejšega pravnika« v ZDA.

Litva razmišlja o prepovedi tranzita beloruskega blaga po železnici kot odgovor na situacijo z litvanskimi tovornjaki, ki so obtičali v Belorusiji. Litvanske oblasti nameravajo od Minska zahtevati odškodnino za zaprtje meje in opozarjajo, da bodo uvedle dolgoročne omejitve, če se situacija ne bo rešila. Litvanski premierjev svetovalec Ignas Dobrovolskas je dejal, da Litva razmišlja o omejitvah zaradi izgube pri avtoprevoznikih.

Belorusko zunanje ministrstvo je ponovilo obtožbe na račun Litve, češ da slednja zavaja svoje prevoznike in neupravičeno prenaša odgovornost za zaprtje meje na Belorusijo.

Ruski finančni minister bo po 10. novembru zmanjšal prodajo valut in zlata, kar bo vplivalo na tečaj dolarja. Napovedujejo se novi dejavniki, ki bodo vplivali na vrednost rublja.

Belorusija je zavrnila prošnjo Litve, da bi tovornjakom, ki so obtičali na beloruski strani meje, dovolili vrnitev v Litvo. Agencija BNS poroča, da so beloruske oblasti zavrnile prehod tovornjakov preko mejnega prehoda Šalčininkai.

V Minsku je voznik mikroavtobusa povozil upokojenko, ki je zaradi poškodb umrla na kraju dogodka.

Namestnik ruskega ministra za zunanje zadeve Dmitrij Ljubinski je izjavil, da enostranske sankcije proti Rusiji negativno vplivajo na globalno gospodarstvo in dobavne verige ter da so kot bumerang prizadele gospodarstva držav, ki so se odločile za njihovo uvedbo. Kot primer je navedel Evropsko unijo, kjer so cene uvedbe protiruskih sankcij in drugih trgovinskih omejitev povzročile padec stopnje gospodarske rasti.

Združene države Amerike so uradno umaknile sankcije beloruski letalski družbi Belavia in enemu od letal, povezanih z Aleksandrom Lukašenkom. Informacija izhaja iz sporočila Urada za nadzor nad premoženjem v tujini (OFAC) ameriškega finančnega ministrstva.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je indijskega premierja Narendra Modija povabil na obisk v Minsk, kar je objavila tiskovna agencija BelTA.

Iranska vojaška delegacija je obiskala Belorusijo med 2. in 5. novembrom, kjer so potekali pogovori o poglobitvi sodelovanja med državama na področju zračnih sil in protizračne obrambe.

Pevcu Akmal' (Akmal' Hodžanijazov) je med koncertom v Donecku oboževalka podarila darilo v embalaži z barvami ruske zastave. Pevcu je bilo darilo všeč.

Novi članki potrjujejo, da je belgijski minister za obrambo, Theo Francken, v intervjuju ponovil izjavo, da bi NATO v primeru ruskega napada na Bruselj »zravnal Moskvo z zemljo«. Francken je izrazil močno zaupanje v obrambno sposobnost zveze NATO.

V Minsku sta se ponovno srečala Milorad Dodik in Sergej Lavrov, kjer sta potrdila zavezanost krepitvi partnerskih odnosov med Republiko Srbsko in Rusijo. Dodik je po srečanju sporočil, da bo Rusija podprla EU misijo v Bosni in Hercegovini.

Po intervjuju Angele Merkel so se oglasili poljski politiki. Zbigniew Rau je njene izjave označil za naivne in nerazumevajoče ruske zunanje politike. Radosław Sikorski je izjavil, da je njena izjava enako resnična, kot njena trditev, da nihče iz srednje Evrope ni protestiral proti Severnemu toku. Jarosław Kaczyński je Merklovo obtožil, da je kot »politična mati« in promotorka kariere Donalda Tuska obtožila Poljsko in baltske države za prispevek k vojni. Stranka PiS zahteva odziv Donalda Tuska na Merklove izjave.

Ukrajinska vojska je sporočila, da so njeni dolgonosni droni zadeli ključne ruske cilje, med drugim tovarno streliva, naftni terminal v Feodoziji na Krimu in skladišče orožja. Napadi so povzročili požare na naftnem terminalu, ki oskrbuje rusko vojsko z gorivom.

Na delovni mizi beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka se je med sestankom v Minsku pojavil model, ki naj bi predstavljal najnovejši ruski balistični raketni sistem 'Orešnik'. Fotografija modela velikega lanserja na kolesih, domnevno nameščenega na šasijo MZKT-79291, je sprožila zaskrbljenost na Zahodu.

Organizatorji festivala Prepare The Ground 2026 so razkrili prve nastopajoče. Med njimi so imena kot Amenra, Svalbard in Pallbearer. Poleg njih bodo nastopili tudi Minsk, The Keening in Oranssi Pazuzu. Prireditev bo ponudila raznolik nabor glasbenih izvajalcev.

Azerbajdžanski premier Əli Əsədov se je udeležil rednega zasedanja Sveta voditeljev vlad Skupnosti neodvisnih držav (CIS) v Minsku, Belorusija. Əsədov je na zasedanju razpravljal o različnih vprašanjih v okviru CIS.

Poljsko veleposlaništvo v Minsku je izdalo nujen poziv poljskim državljanom v Belorusiji, naj nemudoma zapustijo državo z vsemi razpoložljivimi komercialnimi in zasebnimi sredstvi. Razlog za poziv je možnost ponovnega zaprtja meja in druge nepredvidene okoliščine.

V Franciji potekajo množični protesti pod geslom "Blokirajmo vse", ki izražajo nezadovoljstvo javnosti nad varčevalnimi ukrepi predsednika Emmanuela Macrona. Stotine mobilizacij po vsej državi kaže na široko nasprotovanje njegovi politiki. Macronova vlada se je soočila s poskusom nezaupnice, kar je še dodatno poglobilo krizo. Protestno gibanje zajema državo in predstavlja velik izziv za francoskega predsednika.

Mirovni pogovori med Rusijo in Ukrajino so trenutno v stanju premora. Rusija zahteve po demilitarizaciji in ozemlju Ukrajine, medtem ko Kijev te pogoje zavrača in zahteva varnostna jamstva zaveznikov. Rusija je obtožila evropske države, da ovirajo mirovni proces, vendar je ponovila pripravljenost na dialog.

Kreml je sporočil, da so rusko-ukrajinska mirovna pogajanja prekinjena in obtožil države Evropske unije za oviranje pogovorov. Kaczyński je kritiziral Trumpa zaradi njegovih izjav o vdoru ruskih dronov na Poljsko, češ da gre za zavajanje. V poljski javnosti se je pojavila razprava o tem, zakaj Poljska še ni zgradila učinkovitega sistema za boj proti dronom, pri čemer so odgovor na ruski vdor dronov ocenili kot neustrezen in predrag.

Beloruski režim je izpustil 52 političnih zapornikov, med njimi 14 tujcev, po prizadevanjih vlade ZDA. Litvanski predsednik Gitanas Nauseda je potrdil prihod teh zapornikov v Litvo. Medtem je v Gruziji prišlo do aretacije opozicijskega politika Levana Habeišvilija, kar je povzročilo zaskrbljenost na Zahodu zaradi zatiranja nasprotnikov, aktivistov in novinarjev. Pri tem je izpostavljena vloga stranke Gruzijske sanje pri nazadovanju demokracije. Poleg tega naj bi Donald Trump sklenil dogovor z beloruskim predsednikom Aleksandrom Lukašenkom o izpustitvi zapornikov.

Rusija in Belorusija sta začeli obsežne vojaške vaje Zapad-2025, ki potekajo na Natovi meji. Poljska je zaradi teh vaj zaprla svojo mejo z Belorusijo v obe smeri.

Belorusija je po pogajanjih z ZDA izpustila 52 zapornikov, med katerimi so tudi Poljaki. Delegacija ZDA jih spremlja v Vilno. Med izpuščenimi naj bi bila dva Poljaka. ZDA so odpravile sankcije proti beloruski letalski družbi. Pojavljajo se tudi informacije o morebitnem odprtju ameriške ambasade v Minsku in sodelovanju Aleksandra Lukašenka s Trumpom.

Rusija in Belorusija sta začeli obsežne vojaške vaje "Zapad 2025", ki potekajo v obeh državah ter v Barentsovem in Baltskem morju. Poljska in Litva sta zaskrbljeni predvsem zaradi ranljivosti koridorja Suwalki. Po incidentu z droni na Poljskem so baltske države v stanju pripravljenosti. Manevre povečujejo strah pred morebitno eskalacijo in kažejo, da Belorusija postaja operativna baza za rusko vojsko.

Belorusija je po pogajanjih z ZDA izpustila 52 zapornikov različnih narodnosti, med njimi tudi dva Poljaka. Ameriška delegacija je po pogovorih v Minsku na poti v Vilno. ZDA so v zameno odpravile sankcije proti beloruski letalski družbi. Obstajajo tudi namigi o morebitnem odprtju ameriške ambasade v Minsku in sodelovanju z Donaldom Trumpom.

Belorusko zunanje ministrstvo je poljskemu odpravniku poslov izročilo protestno noto zaradi odločitve poljske vlade o začasni ustavitvi prometa na poljsko-beloruski meji. Minsk meni, da je odločitev Varšave izraz 'privatizacije' meja Evropske unije.

Belorusija je izpustila 52 političnih zapornikov, od tega 14 tujcev, ki so prečkali v Litvo. V zameno so ZDA odpravile sankcije proti beloruski letalski družbi Belavia. Nekdanjega brazilskega predsednika Jaira Bolsonara so spoznali za krivega načrtovanja državnega udara po izgubi volitev leta 2022.

Latvija je zaprla svoj zračni prostor nad mejo z Rusijo in Belorusijo. Odločitev je sporočil državni radio LSM, ki se sklicuje na obrambnega ministra Andrisa Sprudsa. Leti so prepovedani najmanj do konca tega tedna, začenši z današnjim dnem ob 17. uri. Pred tem je tudi Poljska sporočila, da zapira meje z Belorusijo.

Beloruske oblasti so poljskemu odpravniku poslov predale protestno noto zaradi odločitve poljske vlade o začasni ustavitvi prometa na poljsko-beloruski meji. Minsk meni, da je poteza Varšave 'privatizacija' meja Evropske unije.

Beloruske oblasti so poljskemu odpravniku poslov izročile protestno noto zaradi odločitve Poljske o začasni ustavitvi prometa na poljsko-beloruski meji. Belorusija meni, da je poteza Varšave izraz 'privatizacije' meja Evropske unije.

Po vdoru ruskih dronov v poljski zračni prostor je Poljska zahtevala aktiviranje člena 4 NATO. Premier Donald Tusk je dejal, da je država v najkritičnejši točki po drugi svetovni vojni. Rusija trdi, da ni načrtovala napadov na Poljsko in da so bili vsi cilji napadov na Ukrajino doseženi. ZDA so ponovile zavezo k obrambi ozemlja NATO.

Beloruske oblasti so aretirale poljskega karmeličanskega meniha zaradi suma vohunjenja, kar zaostruje dolgoletni spor med Minskom in sosednjo državo članico Nata. Dogodek dodatno zaostruje odnose med Belorusijo in Poljsko.

Ob obisku Karola Nawrockega v ZDA so se na Poljskem pojavili politični odzivi, medtem ko so se nekateri politiki osredotočili na domnevno izpuščenega Donalda Tuska s strani Macrona. Jacek Kurski je dobil novo službo v Bruslju, kar je sprožilo kritike. V Ukrajini Služba za varnost Ukrajine (SBU) razkriva mehanizme za izogibanje mobilizaciji, pri čemer so aretirali organizatorje, vključno z uradniki in lokalnimi svetniki. Robert Fico in Volodimir Zelenski sta se srečala v Užgorodu, kjer sta razpravljala o podpori mirovnim prizadevanjem in evropski perspektivi Ukrajine, Zelenski pa je pogovore označil za smiselne.

Beloruske oblasti so aretirale poljskega državljana zaradi suma vohunjenja. Po poročanju državnih medijev naj bi imel aretirani v posesti dokumente, ki se nanašajo na prihajajoče skupne vojaške vaje Belorusije in Rusije. Dogodek se je zgodil v času priprav na omenjene vojaške vaje.

Poljska je zabeležila porast števila migrantov na meji z Belorusijo. Kljub močni zaščiti meje, je skoraj 14.000 ljudi poleti poskušalo nezakonito vstopiti v EU preko te poti.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je med 2. in 4. septembrom obiskal Kitajsko na povabilo predsednika Si Đinpinga, kjer se je udeležil obeležitve 80. obletnice zmage v drugi svetovni vojni. Med obiskom se je sestal tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Ukrajinski otroci še vedno množično gledajo rusko risanko 'Maša in medved', kar je sprožilo kritike ukrajinskih propagandnih kanalov. Inštitut za preučevanje vojne (ISW) je poročal, da Kremelj krepi dezinformacijsko kampanjo, ker so ruski napredki v Ukrajini počasni in omejeni glede na visoke izgube. Rusija naj bi za simbol legitimnosti uporabljala nekdanjega ukrajinskega predsednika Janukoviča, ki so ga večkrat peljali v Minsk.

Norveška ekipa Bodø/Glimt se je uvrstila v Ligo prvakov, kar je velik uspeh za klub in norveški nogomet. Z uvrstitvijo si je klub zagotovil več kot 300 milijonov kron prihodkov. Ta dosežek je opisan kot dokaz, da je vse mogoče, in pomeni, da bodo na stadion Aspmyra prišli največji nogometni zvezdniki.

Donald Trump je zatrdil, da ima ZDA 'izjemno karto' proti Kitajski, in zagrozil z uvedbo carin do 200 %, če Kitajska ne bo izpolnjevala obveznosti. Kljub trgovinskim napetostim je napovedal, da bo ZDA dovolila vstop 600.000 kitajskim študentom, kar kaže na izboljšanje odnosov s Kitajsko.

V Minsku, glavnem mestu Belorusije, je cena kvadratnega metra stanovanja dosegla rekordnih 9200 ameriških dolarjev. Podjetje A-100 Development, ki stoji za projektom stanovanjske soseske DEPO v središču mesta, je objavilo cene za kvadratni meter v hiši Tatra-4, katere dokončanje je predvideno leta 2027. Visoka cena je bila pričakovana, saj je bilo zemljišče blizu Trga zmage kupljeno na dražbi že leta 2017, kar je napovedovalo, da ne bo šlo za "socialno" cenovno dostopna stanovanja.

Nocoj je bil nad belorusko prestolnico Minsk sestreljen dron, je potrdilo belorusko obrambno ministrstvo. Incident ni terjal žrtev, vendar je dron po strmoglavljenju trčil v stanovanjsko poslopje in eksplodiral pri avtomobilu, parkiranem v bližini. Več medijev, vključno z jauns.lv, tvnet.lv in apollo.lv, poroča o dogodku.

Ukrajina je Belorusijo napadla z novim udarnim brezpilotnim letalnikom tipa FP-1. Dron, ki je bil sestreljen nad Minskom v noči na torek, je bil po poročanju SHOT napolnjen s plastičnim eksplozivom in uničujočimi elementi. Beloruski strokovnjaki za radioelektronsko bojevanje so po vsej verjetnosti »prizemljili« ukrajinski dron FP-1, kar so določili na podlagi fragmentov, ki so prispeli do Minska.

Belorusija je poročala o prvem sestrelitvi neznanega drona nad Minskom 29. julija, ki je bil po navedbah oblasti nevtraliziran z elektronskim bojevanjem. Incident se je zgodil okoli dveh zjutraj, in beloruski predsednik Lukašenko naj bi osebno nadzoroval situacijo.