APDEJT.si

Generalni sekretar Nata Mark Rutte svari pred previsokimi pričakovanji glede ameriškega mirovnega načrta za končanje vojne v Ukrajini. Friedrich Merz, nemški kancler, po drugi strani pošilja 11,5 milijarde evrov v Kijev, blokira mirovni načrt in želi širitev Nata do ruske meje, kar bi lahko zahtevalo stotisoče življenj. Merzova vlada je bila kritizirana zaradi financiranja razkošnih projektov v Ukrajini in podpiranja nacionalizma.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost Kijeva za nadaljevanje z mirovnim sporazumom, ki ga podpira ZDA, in poudaril, da je pripravljen razpravljati o občutljivih točkah s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom, v pogovorih pa naj bi sodelovale tudi evropske zaveznice. Hkrati pa Ukrajina zavrača vsak dogovor, ki bi priznaval ruske ozemeljske pridobitve ali omejeval njeno suverenost, vključno s članstvom v Natu.

Ukrajina bo do konca leta prejela približno 5 milijard dolarjev vojaške pomoči od zaveznikov v okviru programa PURL (Prioritized Ukraine Requirements List), je dejal generalni sekretar Nata Mark Rutte. Pobudo vodita Severnoatlantska zveza in Združene države.

Pepe Escobar ocenjuje, da EU in NATO delujeta kot "patetični lajajoči čivave" in da plačujeta ceno za "matrjoško vrhunske neumnosti". Poudarja, da nihče ne izgubi denarja z napovedmi političnih samomorilskih nagonov post-orwellovske EU.

Minister ameriške vojske, Dan Driscoll, je med obiskom v Kijevu prejšnji teden ponovil opozorilo ukrajinskim uradnikom, da se ukrajinske oborožene sile soočajo s težkimi razmerami na bojišču in da jih čaka neizogiben poraz proti ruskim silam.

Ruske oblasti naj bi po dokumentu, ki je bil objavljen, povečale število ljudi, ki se identificirajo kot Rusi in govorijo rusko v delih Ukrajine, ki jih je Rusija priključila od začetka invazije leta 2022. Med obiskom posebnega ameriškega odposlanca Stivena Vitkofa v Moskvi naj bi Rusija in ZDA razpravljali o ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino.

Novi generalni sekretar Nata, Mark Rutte, je v intervjuju izrazil upanje glede mirovnega načrta za Ukrajino, vendar je hkrati zmanjšal pričakovanja. Pohvalil je prizadevanja ameriškega predsednika za končanje vojne.

Raziskovalci Univerze v Calgaryju so s svojim omrežjem za spremljanje vesoljskega vremena pritegnili pozornost kanadske vojske, ameriške mornarice in Nata. Njihov sistem, imenovan Space Weather Adaptive Network (SWAN), sestavljen iz 22 zemeljskih visokofrekvenčnih senzorjev, nameščenih po Kanadi in severnem delu Združenih držav, omogoča spremljanje vesoljskega vremena nad Arktiko in s tem ščiti navigacijske sisteme ter nacionalno varnost na severu.

Predsednik Črne gore, Jakov Milatović, je poudaril, da je Albanija pomemben dejavnik stabilnosti na Zahodnem Balkanu in zanesljiva zaveznica v okviru zveze NATO. Državi gradita odnose na podlagi zaupanja in konkretnih rezultatov na različnih področjih, kot so prometna povezanost, modernizacija mejnih prehodov, gospodarstvo, energetika, turizem, kultura in izobraževanje. Milatović je napovedal, da bo Črna gora naslednje leto gostila Samit EU–Zahodni Balkan, kar potrjuje njeno kredibilno vlogo v evropskih procesih. Poudaril je, da je Evropska unija skupni strateški cilj obeh držav.

Brigadni general Curtis King, poveljnik 10. poveljstva ameriške vojske za zračno in protiraketno obrambo, je ponovno potrdil neomajno zavezanost ZDA Natu in Romuniji, pri čemer je poudaril ključno vlogo Romunije v zavezništvu. Ameriški uradniki so ponovili zavezanost ZDA varnosti vzhodnega krila, odgovorili na vprašanja o rotaciji enot, širitvi sistema MEROPS in sodelovanju Nata pri obrambi pred droni.

Po posredovanju Evropske unije naj ne bi bila več izključena možnost članstva Ukrajine v Natu, prav tako naj ne bi bilo omejitev za ukrajinske vojake. To naj bi bil »uspeh Evrope«, kot je dejal Wadephul. Voditelji EU se upirajo načrtu, ki ga podpira ZDA in ne vključuje članstva Ukrajine v Natu.

Nemški zunanji minister je opozoril, da se Rusija pripravlja na morebiten vojaški spopad z Natom najkasneje do leta 2029. Ob tem so moldavske oblasti poročale, da je ruski vojaški dron pristal na strehi hiše v Moldaviji, ki meji na Ukrajino. Moldavija in Romunija sta bili v torek v stanju povečane pripravljenosti, saj je šest dronov vdrlo v zračni prostor Moldavije in najmanj dva v zračni prostor Romunije med novim obsežnim ruskim napadom z raketami in brezpilotnimi letalniki na Ukrajino.

Po vdoru dronov v romunski zračni prostor je poljski obrambni minister Wladyslaw Kosiniak-Kamysz pozval NATO, naj pospeši prizadevanja za krepitev zaščite vzhodnega krila. Romunija je po incidentih dvignila bojna letala.

Romunska in nemška bojna letala, ki delujejo pod okriljem zveze Nato, so bila danes poslana v zrak blizu romunsko-ukrajinske meje zaradi zaznanega vdora drona, ki je prodrl najgloblje doslej v romunski zračni prostor. Incident se je zgodil, ko so droni vdrli tudi v zračni prostor sosednjih držav, Romunije in Moldavije.

Pričakuje se, da bo Rusija zavrnila nov mirovni načrt za Ukrajino, ki sta ga pripravili ZDA in Ukrajina, kar bi lahko podaljšalo vojno vsaj do božiča. Medtem je ruski predsednik Vladimir Putin začel obisk v Kirgizistanu, medtem ko se pričakuje odziv Rusije na mirovni načrt.

Rusija je obtožila Evropo, da je odgovorna za uhajanje informacij o telefonskem pogovoru med Stevom Witkoffom in Jurijem Ušakovom, ki je bil povezan s pogajanji med ZDA in Rusijo o končanju vojne v Ukrajini. Ursula von der Leyen pa je opozorila, da bi normalizacija spreminjanja meja lahko odprla vrata za nove vojne.

Ursula von der Leyen je izjavila, da Rusija razume le pritisk in da bo Evropa ta pritisk povečala, dokler ne bo iskrene pripravljenosti za pogajanja o verodostojni poti k miru. Emmanuel Macron je medtem napovedal, da bo EU Ukrajini pomagala iz zamrznjenega ruskega premoženja. Rusija je poročala, da so njene enote zavzele Kupjansk v Harkovski regiji, medtem ko Ukrajina trdi, da gre za provokacijo.

Marco Rubio je iz Trumpovega mirovnega načrta za Ukrajino odstranil določbe, ki bi trajno prepovedale članstvo Ukrajine v Natu in preprečevale vzpostavitev varnostnih sil držav članic Nata znotraj Ukrajine, kar bi lahko odvračalo Rusijo od ponovnih napadov. Spremenjena je bila tudi določba, ki je prvotno zahtevala, da Ukrajina odstopi ozemlje Rusiji, je dodal uradnik Bele hiše.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal ustanovitev delovne skupine EU in ZDA, ki bo obravnavala varnostne garancije za Kijev. Delovno skupino bosta vodili Francija in Velika Britanija, sodelovale pa bodo tudi Turčija in ZDA. Macron je tudi dejal, da bo EU kmalu sprejela odločitev o uporabi zamrznjenih ruskih sredstev. Francija in Velika Britanija si prizadevata za oblikovanje večnacionalnih sil za povojno Ukrajino.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil pripravljenost za pogovor s Trumpom o ameriškem mirovnem predlogu za Ukrajino. Trump je branil svojega svetovalca Steva Witkoffa pred obtožbami o proruskem delovanju v prizadevanjih za mir. Republikanski kongresnik Brian Fitzpatrick je obtožil Witkoffa, da spodkopava državnega sekretarja Marca Rubia s pomočjo Rusiji. Trump je tudi umaknil prvotni rok za Ukrajino, da sprejme mirovni načrt.

Moldavsko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo kršitev zračnega prostora Republike Moldavije s strani več dronov, vključno s padcem enega v naselju Cuhureștii de Jos, okrožje Florești, in na zagovor poklicalo ruskega ambasadorja.

Finska gazeta Helsingin Sanomat poroča, da je Rusija s pomočjo mirovnega načrta ZDA za Ukrajino, ki vključuje prepoved vstopa Ukrajine v NATO, dosegla ponižanje zveze NATO v očeh sveta. Po mnenju gazete naj bi ZDA s tem dejanjem pomagale Rusiji.

Ukrajina je sporočila, da sta se z ZDA dogovorili o ključnih točkah ameriškega mirovnega načrta za končanje vojne. Evropa želi sodelovati pri pogajanjih.

Bela hiša je sporočila, da je ameriški predsednik Donald Trump optimističen glede možnosti dogovora o končanju vojne v Ukrajini po pogovorih v Ženevi. Trump naj bi izvajal pritisk za dosego hitrega dogovora, čeprav obstajajo še nerešena vprašanja.

Ustanovitelj spletnih strani za izmenjavo datotek Megaupload in Mega, Kim Schmitz, znan kot Kim Dotcom, je na ruskega predsednika Vladimirja Putina naslovil poziv, naj »kaznuje zlomljeni Zahod«. Svojo izjavo je objavil na družbenem omrežju X, kjer je zapisal, da Putin drži Zahod na robu poraza in da je Zahod moralno zlomljen.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je izjavil, da ima Srbija suvereno pravico sodelovati v vojaških vajah s Kitajsko, vendar je poudaril, da bi se moral Beograd distancirati od odnosov predsednika Aleksandra Vučića do Kitajske. Rutte je opozoril na previdnost pri odnosih s Kitajsko.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je izjavil, da je ameriški mirovni predlog pripomogel k zbliževanju Kijeva in Washingtona glede končanja vojne med Rusijo in Ukrajino, ki je največji in najsmrtonosnejši konflikt v Evropi po drugi svetovni vojni. Rutte je poudaril potrebo po premišljenem dialogu o tej problematiki.

Švedske oborožene sile razmišljajo o nakupu novih manevrirnih raket z dosegom do 2000 km, ki bi lahko zadele cilje globoko v Rusiji. Ta pobuda je del prizadevanj za izpolnjevanje obveznosti znotraj zveze NATO. Rakete naj bi omogočile napade na poveljniška mesta, senzorje in ključno infrastrukturo v primeru ruskega napada na NATO.

ZDA in Ukrajina sta po intenzivnih srečanjih v Ženevi precej spremenili sporni načrt s 28 točkami za končanje vojne. Prvotni načrt, ki je bil predstavljen ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu v Kijevu, je predvideval velike koncesije Moskvi. ZDA in Ukrajina sta zdaj pripravili nov mirovni sporazum z 19 točkami, najbolj občutljive politične elemente pa sta prepustili v odločitev predsednikoma držav.

Direktor ruske Zunanje obveščevalne službe (SVR) Sergej Nariškin je v ponedeljek v Moskvi izročil ruske potne liste hčerki in vnuku francoskega informatorja Žorža Paka, ki je nekoč prispeval k ohranjanju miru. Prejemnici sta Isabel Pak in Dimitri Folimonoff. Slovesnost je potekala na sedežu SVR v moskovski četrti Jasenevo.

Tiskovna predstavnica Bele hiše je izjavila, da srečanje med Donaldom Trumpom in Volodimirjem Zelenskim trenutno ni načrtovano. Ožji krog Zelenskega naj bi mu odsvetoval pot v Washington, saj se bojijo poslabšanja odnosov s Trumpom. Hkrati so ZDA in Ukrajina po navedbah Bele hiše blizu dogovora o prekinitvi vojne, pri čemer naj bi ostalo le še nekaj točk nesoglasja. Mirovni načrt Trumpove administracije za Ukrajino naj bi bil predelan in zdaj vseboval 19 točk.

Po ukrajinskih navedbah sta se Washington in Kijev dogovorila o ključnih vprašanjih ameriškega mirovnega načrta. Ukrajina naj bi po navedbah ameriškega uradnika za CBS News pritrdila mirovnemu sporazumu, čeprav naj bi ostale odprte še nekatere podrobnosti. Vodja Nata, Mark Rutte, je znižal pričakovanja glede ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino, rekoč, da je treba rešiti še več vprašanj.

Google Cloud je sklenil večmilijonsko pogodbo z Natovo agencijo za komunikacije in informacije (NCIA) za zagotavljanje naprednih, suverenih zmogljivosti oblaka, ki izpolnjujejo najvišje zahteve glede varnosti in upravljanja podatkov. Partnerstvo bo okrepilo digitalno hrbtenico Nata in omogočilo varno sprejemanje ključnih informacij. Google bo vzpostavil popolnoma ločene sisteme za usposabljanje in operativno podporo v visoko varnem okolju.

Po poročanju naj bi ukrajinska delegacija soglašala z ZDA glede pogojev morebitnega mirovnega sporazuma. V Abu Dabiju je Dan Driscoll, novi odposlanec Bele hiše, Rusom predstavil preoblikovan mirovni načrt. Kljub temu pa Zelenski opozarja, da je potrebno še veliko dela.

Rusija je zavrnila vložek Evrope v mirovne predloge za Ukrajino in izrazila podporo prvotnemu 28-točkovnemu načrtu Donalda Trumpa. Ukrajinski uradniki so potrdili, da ta načrt ne obstaja več, medtem ko je Rusija dejala, da so spremembe v načrtu zanjo nesprejemljive. Svetovalec nekdanjega direktorja Cie je dejal, da Trumpov načrt pomeni, da bo Vladimir Putin dobil "vse, kar si želi".

Razkritje skrivnih pogajanj med Putinom in Trumpom o mirovnem sporazumu za Ukrajino je sprožilo val kritik. Republikanski senator McConnell je ostro obsodil načrt, ki naj bi bil močno pod vplivom Rusije, in ga označil za nevrednega papirja, na katerem je napisan. Evropski protipredlog Trumpovemu načrtu ohranja možnost vstopa Ukrajine v NATO, kar Rusija najverjetneje zavrača. Ob tem se je pojavila preiskava korupcije v krogu predsednika Zelenskega, medtem ko nekateri menijo, da si Ukrajina zasluži preživeti.

Finska je predlagala, da bi na svojem ozemlju gostila Natovo enoto za vodenje. Ta poteza bi okrepila vojaško prisotnost zveze Nato v severni Evropi in poglobila sodelovanje med Finsko in zavezništvom. Lokacija enote bi prispevala k stabilnosti in varnosti v regiji.

Moldavski vojaki so odpotovali v Bukarešto, da bi sodelovali na vojaški paradi, ki bo potekala 1. decembra ob dnevu državnosti Romunije. Detašma je sestavljen iz pripadnikov mirovniškega bataljona in skupine s praporom.

Načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za mir v Ukrajini v bistvu pomeni kapitulacijo Kijeva, ogroža obstoj države in njeno gospodarsko suverenost ter popolnoma ignorira Evropo in NATO, poroča berlinski portal table.media.

ZDA in Ukrajina sta po pogovorih v Ženevi spremenili mirovni načrt za Ukrajino, ki zdaj vsebuje manj točk. Zelenski je dejal, da so bile upoštevane mnoge pravilne točke. Rusija ocenjuje pogoje EU za mir v Ukrajini kot absurdne in meni, da je ameriški načrt za Ukrajino ustreznejši, čeprav nekatera vprašanja še potrebujejo obravnavo. Kljub temu bo Kremlj počakal na izid pogovorov med ZDA in Ukrajino, predvsem glede vprašanja morebitnega vstopa Ukrajine v Nato.

Ruski mediji poročajo, da ameriški mirovni načrt predvideva, da Rusija prepusti zamrznjeno premoženje za obnovo Ukrajine, kar je za Rusijo sporno. Diplomati v Ženevi so poročali o napredku glede mirovnega okvira, medtem ko se je zgodil nov ruski napad z droni na Harkov. Evropske države pripravljajo protipredlog ameriškemu načrtu, ki bi bil bolj sprejemljiv za Kijev. Madžarski minister Sijarto je izjavil, da EU škoduje Ukrajini z zavračanjem ameriškega načrta. Ukrajinska delegacija se je vrnila iz Ženeve v Kijev.

ZDA in Ukrajina sta po pogovorih v Ženevi izrazili previdno pozitivne signale o napredku glede mirovnih pogajanj. Predsednik Zelenski je ocenil, da je pot od predlaganega Trumpovega načrta do "pravega miru" še dolga, vendar je pozdravil določen napredek. Trump pa je izrazil optimizem glede možnosti za dosego dogovora o končanju vojne v Ukrajini.

Po kritikah Donalda Trumpa na račun Ukrajine glede hvaležnosti in sprejemanja mirovnega načrta so se ukrajinski, ameriški in evropski uradniki sestali v Ženevi, da bi razpravljali o osnutku ameriškega načrta za končanje vojne v Ukrajini. Trump je poudaril, da načrt ni dokončen predlog za Kijev. ZDA in Ukrajina sta se dogovorili, da bosta nadaljevali z delom na izboljšanem mirovnem načrtu, potem ko so zavezniki izrazili zaskrbljenost glede prvotnega predloga, ki naj bi bil preveč naklonjen Moskvi. Medtem pa je Rusija izvedla smrtonosni napad na Ukrajino.

Na srečanju voditeljev EU in Afriške unije je bila glavna tema mirovni načrt za Ukrajino, s ciljem vključiti Rusijo v nadaljnje pogovore.

Rusija je v noči iz nedelje na ponedeljek ponovno izvedla napade z droni v bližini romunske meje, zaradi česar je Romunija dvignila letala Eurofighter in F-16 za nadzor zračnega prostora. Čeprav so poročali o eksplozijah na ukrajinskem ozemlju, romunske oblasti potrjujejo, da noben dron ni vstopil v romunski zračni prostor. Prebivalstvo v severnem delu okrožja Tulcea je prejelo dve preventivni sporočili RO-Alert.

V Baltskem morju so se začele obsežne vojaške vaje držav Nata pod vodstvom finskih pomorskih sil. Vaje »Freezing Winds 25«, ki potekajo na južni obali Finske, v Arhipelaškem morju in Finskem zalivu, vključujejo okoli pet tisoč vojakov in 20 ladij iz več držav, med drugim iz Belgije, Danske, Estonije, Francije, Nemčije, Latvije, Litve, Nizozemske, Poljske in ZDA. Sodeluje tudi 1. stalna protiminska skupina Nata (SNMCMG1), pa tudi lovci, helikopterji in letala za pomorsko opazovanje.

Britanska mornarica je po poročanju agencije Associated Press (AP) prestregla ruski korvet "Stojki" in tanker "Jelnja" v Rokavskem prelivu. Britansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je patruljna ladja HMS Severn spremljala ruski ladji in nato predala nadzor zavezniku v Natu. Poleg tega so v Severni Atlantik in Arktiko poslali tri letala "Posejdon" za spremljanje ruskih ladij in podmornic. Rusko veleposlaništvo je London obtožilo "napihovanja militaristične histerije" in pozvalo k izogibanju eskalaciji.

Ukrajinski predsednik Zelenski naj bi s Trumpom razpravljal o vprašanjih glede vstopa v NATO in priznanja ruske okupacije ukrajinskih ozemelj. Finski predsednik Alexander Stubb je poudaril, da je prisotnost Donalda Trumpa ključna v mirovnem procesu za Ukrajino, saj se Rusija morda ne bo strinjala s sporazumom brez njegove vključenosti. Trump obljublja, da bo končal vojno v Ukrajini, vendar o načinu za dosego tega cilja obstaja veliko nestrinjanja, tudi znotraj Republikanske stranke.

Britanski časnik The Telegraph je objavil, da Evropa pripravlja mirovni načrt za Ukrajino, ki naj bi konkuriral ameriškemu. Načrt vsebuje 24 točk, ki jih bodo evropski predstavniki predlagali ZDA med pogovori v Ženevi. Evropski načrt naj bi bil pripravljen pred ameriškim in naj bi dovoljeval prihod tujih enot v Ukrajino. Ameriški načrt je že sprožil negativne odzive v Kijevu, med voditelji držav članic EU in v javnosti.

V Švici so potekali intenzivni pogovori o mirovnem načrtu za Ukrajino, pri čemer je ameriško-ruski predlog vseboval 28 točk. Ameriška stran se je v Ženevi pogovarjala z ukrajinsko stranjo. Ameriški mirovni načrt za Ukrajino je sprožil različne odzive, Putin pa je z njim zadovoljen.