APDEJT.si

Avstrijska zunanja ministrica Beate Meinl-Reisinger (NEOS) je pred srečanji zunanjih ministrov EU o ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino poudarila potrebo po lastnem evropskem načrtu. Med obiskom v Tirani je dejala, da je to ključen trenutek za Evropsko unijo in da so potrebni pogovori Evropejcev z Moskvo.

Zunanja ministrica Beate Meinl-Reisinger (NEOS) je med obiskom v Albaniji izrazila podporo vstopu te zahodnobalkanske države v Evropsko unijo do leta 2030. Albanska ministrica za zunanje zadeve in evropske integracije, Elisa Spiropali, je na skupni tiskovni konferenci z Meinl-Reisingerjevo v Tirani potrdila cilj vstopa do leta 2030, pri čemer naj bi Tirana pogajanja zaključila do leta 2027. Spiropali je dejala, da si delijo iste vrednote.

Voditeljica stranke NEOS, Beate Meinl-Reisinger, vztraja, da morajo avstrijske dežele prispevati k proračunski konsolidaciji. V oddaji ORF "Pressestunde" je izjavila, da ne more vsega urediti zvezna vlada, medtem ko dežele še naprej radodarno zapravljajo. Poudarila je, da mora naslednji stabilnostni pakt vključevati ureditev, ki bi zvezni vladi omogočila dostop do proračunskih številk dežel. Zavrnila je predlog dunajskega mestnega svetnika Petra Hackerja (SPÖ) o spremembi pravil EU o zadolževanju.

Podnebna konferenca ZN COP30, ki jo je gostila Brazilija, se je končala z razočaranjem, saj so se številni veliki udeleženci upirali sprejetju ambicioznih ciljev. Kljub prizadevanjem Brazilije, da bi bila to 'COP resnice', so bili doseženi le skromni rezultati.

Ukrajinski predsednik Zelenski se je odzval na očitke Donalda Trumpa o pomanjkanju hvaležnosti Ukrajine za ameriško pomoč in izjavil, da je Ukrajina hvaležna Združenim državam Amerike in predsedniku Trumpu osebno za njihovo podporo v obrambi pred rusko agresijo. Trump je pred tem izrazil mnenje, da mu Ukrajina ne izkazuje dovolj hvaležnosti za pomoč.

Evropske države so v Ženevi pripravile protipredlog ameriškemu mirovnemu načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Predsednik Zelenski je izrazil upanje, da bodo pogovori prinesli rezultate in ustavili prelivanje krvi.

Dunajski socialni mestni svetnik Peter Hacker (SPÖ) meni, da so Maastrichtski kriteriji EU o proračunu "neoliberalni modeli, ki spadajo v pozabo". Pričakuje, da bosta kancler in finančni minister v Bruslju to jasno povedala. Po merilih je državam dovoljeno le novo zadolževanje v višini največ treh odstotkov BDP, javni dolg pa ne sme presegati 60 odstotkov BDP.

Ministrstvo za izobraževanje je napovedalo uvedbo t.i. 'Chancenbonusa' za 400 šol po vsej Avstriji s šolskim letom 2026/27. Predvidenih je do 800 dodatnih delovnih mest za podporo šolam, pri čemer bodo socialni kriteriji vplivali na izbiro šol.

Koalicija ÖVP-SPÖ-NEOS je podrobno predstavila zdravstveni reformni sklad, ki ga je v četrtek potrdil ministrski svet. Sklad bo pet let letno zagotavljal približno 500 milijonov evrov za posodobitev zdravstvenega sistema, odpravo vrzeli v oskrbi in zagotavljanje dostopa do zdravstvenih storitev.

Načrtovani zakon o trgu z električno energijo v Avstriji povzroča nezadovoljstvo med ponudniki vetrne energije. Ti trdijo, da bo zakon, nasprotno od obljub vladajoče koalicije, elektriko dejansko podražil. Florian Maringer iz združenja IG Windkraft opozarja, da dražitev proizvodnje električne energije ne more voditi k cenejši elektriki. Združenja IG Windkraft in Erneuerbare Energien Österreich ter podjetja W.E.B. in Burgenland Energie so izrazila zaskrbljenost, da bo zakon otežil prehod na obnovljive vire energije.

Avstrijski minister za izobraževanje Christoph Wiederkehr (NEOS) je "prepričan", da bo spremenjeni predlog zakona o prepovedi naglavnih rut v šolah prestal preizkus na ustavnem sodišču (VfGH). Sodišče je leta 2020 razveljavilo prepoved, ki jo je uvedla vlada pod vodstvom strank ÖVP in FPÖ, ker je bila usmerjena proti islamskim naglavnim rutam. Čeprav je tudi tokrat tako, Wiederkehr meni, da gre za "popolnoma drugačen" predlog zakona in nima pripravljenega "načrta B".

Na Dunaju po zadnjih podatkih primanjkuje približno 500 mest v mestnih vrtcih za otroke s posebnimi potrebami. Bettina Emmerling (NEOS), mestna svetnica za izobraževanje in mladino, je to razkrila v sredo med parlamentarno razpravo. Prejšnje medijske objave so poročale o številki 1.500 otrok, ki jim ni bilo mogoče ponuditi mesta.

Avstrijska vlada je sprejela zakon za boj proti "skrito-inflaciji" v trgovini z živili. Zakon od trgovcev zahteva, da 60 dni označujejo zmanjšanje vsebine pakiranja pri nespremenjeni ceni. Kršitve bodo kaznovane z do 15.000 evri.

Nekdanja predsednica vrhovnega sodišča in nekdanja političarka stranke NEOS, Irmgard Griss, je ustanovila društvo "Wir für Österreich - Lesepatinnen und Lesepaten für das Land" (Mi za Avstrijo - Bralne botre in bralni botri za deželo). Cilj društva je pridobiti 25.000 prostovoljnih bralnih botrov za otroke, katerih materni jezik ni nemščina. Pri predstavitvi društva v torek je bilo poudarjeno, da je ta civilnodružbena pobuda nujna, ker je politika na tem področju odpovedala.

Avstrijska vlada, ki jo sestavljajo stranke ÖVP, SPÖ in NEOS, je dosegla notranji dogovor o novem predlogu zakona o trgu z električno energijo (ElWG). Yannick Shetty, vodja poslanske skupine NEOS, je to potrdil, vendar ni razkril podrobnosti. Za sprejetje zakona je potrebna dvotretjinska večina v parlamentu. Stranka FPÖ potrjuje pogovore, vendar poudarja, da dogovor še ni dosežen. Stranka Zeleni trdi, da besedilo zakona še ni bilo predloženo.

Po odstopu predsednika WKÖ Haralda Mahrerja, FPÖ in NEOS zahtevata umik "nesramnih funkcionarskih prejemkov" in "absolutno nerazumljivih povišanj plač". Generalni sekretar FPÖ Michael Schnedlitz predlaga ničelno povišanje plač za funkcionarje Gospodarske zbornice in zadržanje plač za zaposlene na vodilnih položajih. Klubski vodja NEOS Yannick Shetty poudarja, da se z Mahrerjevim odstopom zadeva ne zaključi.

Avstrijska stranka NEOS se je na svojem srečanju članov v soboto v Dunaju predstavila kot "reformni motor" vlade. Voditeljica stranke in zunanja ministrica Beate Meinl-Reisinger je pozvala k potrpežljivosti, saj naj bi se reforme izvajale "korak za korakom". Zahtevala je strukturne ukrepe pri sanaciji proračuna in večjo transparentnost državnih financ. Sprejet je bil tudi vodilni predlog za "na skupnost osredotočeni federalizem".

Avstrijski državni zbor bo prihodnji teden razpravljal o ukinitvi nalepk za avtoceste, ki naj bi jih do konca leta 2026 v celoti nadomestile digitalne vinjete. Na dnevnem redu je tudi novela zakona, ki naj bi pospešila velike postopke. Seje se bodo začele z aktualno uro stranke FPÖ (sreda) in vprašanji ministru za izobraževanje stranke NEOS, Christophu Wiederkehru (četrtek).

Avstrijski minister za izobraževanje Christoph Wiederkehr (NEOS) je napovedal obsežno prenovo avstrijskega šolskega sistema. Poudaril je, da je v času hitrih sprememb potrebno nadgraditi sistem, da bo šola učence pripravila na 'resnično življenje'. Wiederkehr je predstavil 'Plan Z' za pospešitev reform.

Obvezna poletna šola za učence, ki ne govorijo dovolj dobro nemško, bo na Dunaju začela v manjši obliki. Po predlogu zakona, ki ga je v obravnavo poslal minister za izobraževanje Christoph Wiederkehr (NEOS), bodo leta 2026 morali sodelovati le otroci iz nemških pripravljalnih razredov oziroma tisti, ki so bili šele v poletnem semestru sprejeti kot izredni učenci. Šele leta 2027 bodo vključeni tudi otroci v tečajih nemščine.

V razpravi o plačah v avstrijski gospodarski zbornici (WKÖ) predsednik dunajske gospodarske zbornice Walter Ruck meni, da je njegovo nadomestilo primerno. Njegovo »funkcijsko nadomestilo« naj bi se letos v primerjavi z letom 2021 povečalo za 21 odstotkov.

Avstrijska vlada, ki jo sestavljajo ÖVP, SPÖ in NEOS, je predstavila "Nacionalno strategijo proti antisemitizmu 2.0" kot odziv na porast antisemitskih incidentov po napadu Hamasa na Izrael 7. oktobra 2023. Strategija vključuje zahtevo po podpisu "Izjave proti antisemitizmu" za udeležence integracijskih tečajev in preučitev možnosti ustanovitve avstrijskega muzeja holokavsta.

V avstrijskih šolah je bilo letos manj kot polovica novo zaposlenih učiteljev polno izobraženih. Kljub rahli sprostitvi pri pomanjkanju učiteljev, ki jo je zaznal minister za izobraževanje Christoph Wiederkehr (NEOS), je le 44 odstotkov novih učiteljev absolventov pedagoških smeri, kar je manj kot v preteklih letih. Delež študentov pedagoških smeri pri novih zaposlitvah se je sicer povečal na 27 odstotkov, delež preusmerjevalcev pa znaša 12 odstotkov. Wiederkehr želi zmanjšati delež študentov.

V Avstriji so se pojavile kritike zaradi zvišanja plač predsednikov deželnih gospodarskih zbornic, ki so se ponekod povečale za do 60 odstotkov. To se je zgodilo po tem, ko je javnost izrazila nezadovoljstvo nad predlaganim 4,2-odstotnim povečanjem plač za zaposlene v Gospodarski zbornici, ki ga je predsednik zbornice znižal na 2,1 odstotka. Povišanje plače predsednika gospodarske zbornice Tirolske je na primer znašalo od 6.400 evrov na 10.400 evrov. Stranki FPÖ in NEOS sta kritizirali tudi 55-odstotno povečanje plače predsednika gospodarske zbornice Andreasa Wirtha.

Avstrijski državni sekretar Josef Schellhorn (NEOS) je koalicijskim partnerjem predložil 160 predlogov za deregulacijo in zmanjšanje birokracije. Ukrepi naj bi podjetjem in državljanom olajšali upravne postopke, o njihovi izvedbi pa se morajo še posvetovati s strankama ÖVP in SPÖ.

V Jekaterinburgu se povečuje število zasebnih šol, ki ponujajo individualiziran pristop z majhnimi razredi (do 12 učencev), opuščajo ocenjevanje in uvajajo lastne predmete in metode poučevanja. Ta trend odraža nezadovoljstvo nekaterih staršev in učiteljev z modernim pristopom k izobraževanju.

Povišanje plač za 4,2 odstotka v avstrijski Gospodarski zbornici (WKÖ) je še naprej deležno mešanih odzivov. Industrijska zveza Dunaj (IV-Wien) je bila med kritiki poteze.

Avstrijski minister za izobraževanje Christoph Wiederkehr (NEOS) je izrazil prepričanje, da bo predlog zakona o prepovedi nošenja naglavnih rut za dekleta do osmega razreda ustavno skladen. Pripombe, podane med postopkom ocenjevanja, bodo vključene v zakon. Končno odločitev bo sicer sprejelo Ustavno sodišče, vendar Wiederkehr meni, da so razmere zdaj drugačne kot pred leti.

Zunanja ministrica Beate Meinl-Reisinger (NEOS) je z 1. januarjem 2026 imenovala svojega dosedanjega vodjo kabineta Arada Benköja za posebnega odposlanca za Bližnji vzhod. Ministrstvo je v sporočilu poudarilo, da je Bližnji vzhod že od nekdaj v središču avstrijske zunanje politike, z imenovanjem pa želi Avstrija prispevati k stabilizaciji razmer v regiji.

Ob dnevu enakosti plačil, ki je bil 2. novembra, so avstrijske parlamentarne stranke SPÖ, NEOS, FPÖ in Zeleni izrazile kritike glede obstoječe razlike v plačah med ženskami in moškimi. V ospredju razprave so implementacija direktive EU o transparentnosti plač in razdelitev dela v gospodinjstvu. Samo ÖVP meni, da je bil dosežen napredek pri enakosti spolov.

SPÖ in NEOS v Avstriji nasprotujeta predlogu ministrice za družino Claudie Plakolm (ÖVP), ki predvideva postopno zaščito mater po spontanih in mrtvorojenih otrocih po nemškem vzoru. Socialdemokrati vidijo v nemškem modelu možnost skrajšanja zakonskih zaščitnih rokov, medtem ko se Neos bojijo omejitev pri splavih.

Salzburška deželna glavarica Karoline Edtstadler (ÖVP) je ponovno predlagala prenos celotnih zdravstvenih pristojnosti na zvezno raven. Tokrat se ji je pridružil tudi zgornjeavstrijski deželni glavar Thomas Stelzer (ÖVP), ki je prav tako naklonjen tej ideji o izmenjavi pristojnosti med zvezno vlado in deželami.

Avstrijska zvezna vlada je v prvi polovici leta 2025 močno zmanjšala svoje izdatke za oglaševanje. Po podatkih KommAustrie so se izdatki zmanjšali za 83 odstotkov v primerjavi s prvo polovico leta 2024, in sicer s 18,7 milijona evrov na samo 3,2 milijona evrov. Glavni razlogi za to so pozen začetek mandata nove koalicije ÖVP-SPÖ-NEOS in njihovi varčevalni načrti pri državnih oglasih. Javne službe so oglasne stroške zmanjšale s 197 na 177 milijonov.

Poslanka stranke Neos, Sophie Wotschke, je ostro kritizirala izločitev vodje poslanske skupine ÖVP, Augusta Wögingerja, iz postopka v zvezi s kadrovskimi aferami. Wotschkejeva, ki je tudi predsednica organizacije Junos, je na omrežju X izrazila mnenje, da bi moralo gospodarsko in protikorupcijsko tožilstvo ravnati drugače. Njena kritika je prišla celo iz koalicijskih vrst, vendar pa poslanski klub Neos očitno ne deli njenega mnenja. Wotschkejeva celo poziva k odstopu Wögingerja.

Stephanie Krisper, poslanka stranke Neos v avstrijskem državnem zboru (Nationalrat), bo konec oktobra odstopila s svojega mandata. Kot razlog navaja, da se je njeno področje delovanja z rožnato vladno udeležbo "tako zmanjšalo", da ne vidi več smisla v svojem parlamentarnem delu. Krisperjeva dvomi o prihodnji drži stranke glede človekovih pravic in pravne države.

Avstrijska vlada je izrazila zadovoljstvo s triletnim dogovorom o plačah javnih uslužbencev. Zvezni kancler Christian Stocker (ÖVP) se je v izjavi zahvalil sindikatu in vsem zaposlenim v javnem sektorju za njihovo razumevanje v gospodarsko zahtevnih časih.

V Avstriji bodo morali dijaki od devetega razreda dalje, preden bodo opustili šolanje, opraviti obvezen "perspektivni pogovor" z vsaj enim zaupanja vrednim učiteljem. Pri mladoletnih dijakih bodo morali biti prisotni tudi starši. To je predvideno v predlogu ministra za izobraževanje Christopha Wiederkehrja (NEOS), ki je bil predstavljen v sredo.

Avstrijski minister za izobraževanje Christoph Wiederkehr (NEOS) načrtuje razširitev tehnične zaščite mladoletnikov na šolskih prenosnikih in tablicah tudi izven šolskega omrežja, z začetkom leta 2026.

Državni sekretar za deregulacijo, Josef Schellhorn (NEOS), je ostro kritiziral predlog ministrice za socialne zadeve, Korinne Schumann (SPÖ), o uvedbi obveznih kvot za starejše delavce v Avstriji. Schellhorn je poudaril, da takšen pristop ni ciljno usmerjen in da ni bil usklajen z njegovo stranko. Prav tako je izrazil nezadovoljstvo nad tem, da se takšne stvari sporočajo preko medijev, kar po njegovem ni njihov stil. Kritike so bile usmerjene tudi proti avstrijskim zveznim deželam.

Zeleni so na seji avstrijskega parlamenta kritizirali vlado zaradi zavlačevanja pri uresničevanju podnebnih ciljev Evropske unije. Socialdemokrati (SPÖ) so se osredotočili na opozicijsko stranko v okviru evropske ure, medtem ko so NEOS pred sejo promovirali svoje stališče.

Tretja predsednica avstrijskega državnega sveta, Doris Bures (SPÖ), je branila pokojninsko reformo vlade, ki jo sestavljajo ÖVP, NEOS in njena stranka. Kompromis, po katerem bo inflacija v celoti izplačana le pri pokojninah do 2.500 evrov, je po njenih besedah posledica trenutnih proračunskih razmer.

Avstrijska vlada je sprejela odločitev o odpravi večkratnega plačevanja ORF prispevka za podjetja z več lokacijami. Po novem bo število lokacij podjetja irelevantno pri izračunu prispevka, kar pomeni, da bo vsako podjetje plačalo le enkrat. Medijski predstavnik stranke NEOS ocenjuje, da bo ta sprememba razbremenila približno 20.000 podjetij za skupno 10 milijonov evrov letno.

Avstrijska vlada, sestavljena iz strank ÖVP, SPÖ in NEOS, je v obravnavo poslala zakon o pospeševanju širitve obnovljivih virov energije (EABG). Cilj zakona je pospešiti postopke odobravanja projektov za obnovljive vire energije. Predlog zakona je bil predložen Nacionalnemu svetu v presojo in naj bi skrajšal postopke odobravanja. Gospodarski minister Wolfgang Hattmannsdorfer (ÖVP) je obljubil poenostavitev postopkov.

V študijskem letu 2025/2026 bo v Moldaviji več kot 700 splošnih izobraževalnih ustanov, kar predstavlja približno 60 % vseh, uporabljalo informacijski sistem elektronskega kataloga (SICE). To je povečanje v primerjavi s prejšnjim letom, ko je sistem uporabljalo 50 % šol. Novico je sporočilo Ministrstvo za izobraževanje in raziskave (MEC). Sistem naj bi digitaliziral izobraževalni proces in olajšal komunikacijo med učitelji in starši.

Mestne oblasti na Dunaju so sporočile, da so pred začetkom šolskega leta uspeli zapolniti vsa prosta delovna mesta za učitelje v osnovnih šolah. Pisarna mestne svetnice za izobraževanje Bettine Emmerling je potrdila, da so zapolnili vseh 240 delovnih mest, ki so bila še prosta avgusta. S tem naj bi bila zagotovljena prisotnost učitelja v vsakem razredu.

Avstrijska vlada je sprejela nov konjunkturni paket za krepitev industrije in gospodarske rasti, obenem pa napovedala boj proti t.i. 'Österreich-Aufschlag' (avstrijski pribitek). Kljub temu je kancler Christian Stocker ob zaključku vladne seje poudaril, da bodo gospodarske razmere še nekaj let ostale zahtevne, zato je pozval k potrpežljivosti. Vlada išče 'kreativne' načine za oživitev gospodarstva, saj se zaveda, da težav ni mogoče reševati zgolj z velikimi finančnimi sredstvi.

Météo-France je sporočil, da je sedem departmajev na jugovzhodu Francije še vedno v oranžnem alarmu zaradi neviht in poplav. Trije departmaji so bili dodatno opozorjeni zaradi nevarnosti poplav.

Romunski sindikati v izobraževanju so sprožili referendum med učitelji o morebitnem bojkotu pouka po 9. septembru. Kot protest proti vladnim ukrepom učitelji napovedujejo, da se ne bodo udeležili otvoritvene slovesnosti ob začetku šolskega leta 8. septembra in bodo od 9. septembra bojkotirali pedagoško delo.

Prihodnji teden se bodo člani vlade ÖVP, SPÖ in Neos sestali na srečanju v kanclerstvu. Osredotočili se bodo na tri ključna področja: gospodarsko rast, boj proti inflaciji in zmanjšanje birokracije, kot je izjavil državni sekretar Alexander Pröll.

Dunajski Zeleni so štiri dni pred začetkom pouka na tiskovni konferenci ostro kritizirali izobraževalno politiko dunajske mestne vlade, ki jo sestavljata Socialdemokratska stranka (SPÖ) in stranka NEOS. Trdijo, da so se možnosti za izobraževanje v zadnjih petih letih, pod vodstvom NEOS, poslabšale. Kot ključne izzive izpostavljajo pomanjkanje družbene mešanosti med otroki iz različnih okolij ter pomanjkanje osebja.