APDEJT.si

Ministrstvo za energetiko in rudarstvo je umaknilo osnutek zakona o rudarstvu z javne razprave. Poudarili so, da so 5. junija objavili javni poziv nevladnim organizacijam za predlaganje predstavnikov v delovno telo za pripravo zakona, vendar se na poziv ni odzval nihče. Ministrstvo je izpostavilo, da je zanimanje NVO za sodelovanje pri pripravi novega zakona popolnoma izostalo.

Več nevladnih organizacij je na novinarski konferenci opozorilo na sporne ukrepe v predlogu Šutarjevega zakona in pozvalo poslance k njegovi zavrnitvi. Organizacije so vladi predale tudi peticijo za dostop do pitne vode za vse prebivalce.

V Beogradu je prišlo do napetosti med nasprotniki in podporniki srbskega predsednika Aleksandra Vučića, zaradi česar je morala posredovati policija. Protesti so sledili obletnici nesreče na železniški postaji v Novem Sadu. Policija je ločevala množice, ki so metale steklenice in bakle. Razmere so napete že eno leto zaradi protivladnih protestov.

Italija je podaljšala svoj sporni migracijski sporazum z Libijo za naslednja tri leta. Nevladne organizacije opozarjajo na kršitve človekovih pravic v libijskih internacijskih centrih, kjer se nahajajo migranti.

Več kot 20 nevladnih organizacij je pozvalo pristojne k sistemski vključitvi civilne družbe v procese sprejemanja odločitev in v Ekonomsko-socialni svet (ESS). Opozorile so, da prevzemajo naloge javnih ustanov na različnih področjih, od sociale in okolja do človekovih pravic in kulture, zato je njihova vključitev v strukture odločanja ključnega pomena.

Več kot 4000 državljanov je podpisalo peticijo, v kateri pozivajo pristojne k prekinitvi domnevne nedopustne prakse, kjer naj bi upravljanje z medvedi krojile izbrane nevladne organizacije in njihovi podporniki na vrhu vlade. Peticija opozarja, da se pri tem odriva stroko in znanost, kar naj bi vodilo v poglabljanje konfliktov. Podpisniki peticije menijo, da bo za morebitno smrt zaradi medveda odgovoren minister.

Nevladne organizacije, ki pomagajo žrtvam nasilja, so opozorile na minimiziranje nasilja s strani povzročiteljev. Poudarjajo, da je treba žrtve opolnomočiti in jim dodajati moč, ne pa prelagati krivde nanje. Politika ne sme dopuščati takšnega minimiziranja nasilja.

V Latviji bo 2. oktobra ob 12.00 potekal protest proti predlogu zakona, ki predvideva izstop države iz Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, znane tudi kot Istanbulska konvencija. Protest bo organizirala široka skupina nevladnih organizacij.

Več nevladnih organizacij v Sloveniji je pozvalo vlado, naj zagotovi varne in zakonite poti za osebe, katerih življenja so ogrožena zaradi spopadov, genocida ali preganjanja. Peticija, ki jo je sprožilo 35 nevladnih organizacij, poudarja, da bi morala Slovenija nuditi zaščito tistim, ki imajo povezave s Slovenijo preko družine, izobraževanja ali zaposlitve. Poziv je odziv na spopade po svetu in se osredotoča na zagotavljanje varnosti ter zdravstvene oskrbe tistim, ki bežijo pred nasiljem.

Šef Audija, Markus Döllner, je izrazil kritičnost do ponovne razprave o izklopu motorjev z notranjim zgorevanjem do leta 2035 v EU. Meni, da je takšna debata kontraproduktivna, saj vidi v električnih avtomobilih najboljšo rešitev za zmanjšanje emisij CO2. O prihodnosti avtomobilske industrije so se proizvajalci avtomobilov pogovarjali s predstavniki Evropske komisije.

Po mnenju Mikea Benza, nekdanjega pomočnika sekretarja v ZDA, so nevladne organizacije in ameriška obveščevalna agencija CIA prevzeli nadzor nad Ukrajino. Različni viri poročajo o vpletenosti teh organizacij v ukrajinsko politiko in družbo.

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Jože Podgoršek je obžaloval odločitev predstavnikov Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da so zapustili sejem Agra po protestu kmetov. Podgoršek meni, da je ministrstvo s tem zaprlo vrata dialogu s kmeti, protest pa je bil po njegovih besedah klic kmečkih družin, ki jih zakon o zaščiti živali praktično ukinja.

V Benkovcu pri Zadru so organizatorji odpovedali umetniški festival "Nosi se", potem ko so protestirali lokalni vojni veterani. Ti so nasprotovali izvedbi festivala, ki obravnava teme vojne in nasilja, ker naj bi žalil veterane. Nevladne organizacije so proteste obsodile.

V grškem političnem sistemu potekajo intenzivne priprave na mednarodni sejem v Solunu (ΔΕΘ), pri čemer različne politične sile poskušajo oblikovati nova in stara lažna vprašanja, da bi ujeli volivce. Hkrati je vlada začela oster napad na stranko PASOK in Aleksisa Ciprasa. Na Cipru je minister za migracijsko politiko, Thanos Plevris, napovedal strožji nadzor nad nevladnimi organizacijami, ki delujejo na področju migracij.

Avstrijska vlada je objavila, da je od leta 2019 razdelila 4,3 milijarde evrov med 725 organizacij, večinoma neprofitne organizacije, združenja in javne univerze, pri čemer so univerze prejele 3,3 milijarde evrov. FPÖ sumi zlorabo davkoplačevalskega denarja in govori o škandalu, medtem ko vlada in Zeleni branijo financiranje in poudarjajo njegovo koristnost za družbo ter kritizirajo napade na civilno družbo.

Devet nevladnih organizacij je izrazilo zaskrbljenost zaradi naraščajoče izključevalnosti in sovražnega govora v hrvaški družbi. V odprtem pismu so pozvale vlado k odločnemu odzivu na vse oblike nestrpnosti in sovraštva na javnih dogodkih, ne le na posamezne incidente, za katere so odgovorni MUP in DORH. Opozorile so, da takšno stanje vodi v fašizacijo družbe, pri čemer so izpostavile nedavne dogodke v Benkovcu.

Novi izraelski napad na Gazo je povzročil veliko zaskrbljenost glede humanitarnih razmer. Rdeči križ opozarja, da se zaradi ofenzive zapirajo zdravstvene klinike, kar dodatno obremenjuje že tako preobremenjen zdravstveni sistem. Izrael sicer zanika, da bi se invazija na mesto Gaza že začela, in navaja, da so to le priprave, ki lahko trajajo več mesecev. Izrael je pozval klinike, naj se pripravijo na izselitev iz Gaze, medtem ko vojska nadzoruje obrobje mesta.

Izraelska vojska je začela pošiljati opozorila bolnišnicam in nevladnim organizacijam v severnem delu Gaze, naj se pripravijo na evakuacijo. Ta ukrep prihaja pred načrtovanim izraelskim vdorom v mesto Gaza. Prebivalce pozivajo, naj se premaknejo na jug.

Ameriška Nacionalna uprava za oceane in atmosfero (NOAA) je izdala opozorilo o pojavu La Niña na severni polobli. Novica je sprožila politične odzive, pri čemer so nekateri kritizirali Demokratsko stranko in nevladne organizacije zaradi domnevne uporabe podnebnih sprememb za politične in finančne koristi. Poudarjajo, da naj bi Demokratska stranka izkoristila podnebno krizo za preusmerjanje davkoplačevalskega denarja v organizacije, financirane s strani neznanih virov.

V Pakistanu so aretirali na stotine afganistanskih beguncev, ki imajo nemške vizume, a jim Nemčija kljub temu ni dovolila vstopa v državo. Nevladne organizacije so zaradi tega tožile nemškega politika Wadephula. Zvezna vlada je morala po pravni bitki afganistanski družini izdati vizume. Nemško zunanje ministrstvo pa je Afganistanu namenilo 5,3 milijona evrov pomoči.

Izraelska veleposlanica v Združenem kraljestvu, Tzipi Hotovely, ki je znana po svojih izjavah, ki opravičujejo uničenje Gaze, se je srečala s številnimi člani parlamenta, lobisti in donatorji laburistov, kljub obtožbam o spodbujanju genocida. Medtem pa Izrael v Gazi pogojeval dostop nevladnih organizacij s tem, da molčijo o domnevnem genocidu, kar povzroča humanitarno krizo in omejuje pomoč prebivalstvu.

Več kot sto mednarodnih organizacij je Izrael obtožilo, da od marca blokira humanitarno pomoč Gazi z novim postopkom preverjanja osebja. Izrael vztraja, da so ti ukrepi potrebni, da bi preprečili, da bi Hamas plenil pomoč. Organizacije so obtožile Izrael, da uporablja humanitarno pomoč kot orožje. Pomočnik Združenih narodov za pomoč je zahteval od Izraela, da odpre mejo z Gazo. Izrael bo za ofenzivo na Gazi potreboval skoraj 100.000 rezervistov.

Strokovnjaki z Dunajske univerze za ekonomijo in poslovanje (WU) opozarjajo na nedavne napade avstrijske desničarske stranke FPÖ na nevladne organizacije (NVO). Razlog za opozorilo je parlamentarna preiskava, ki jo je FPÖ sprožila glede financiranja NVO v Avstriji. Sociologinja Ruth Simsa in strokovnjak za NVO Michael Meyer iz WU menita, da gre za poskus omejevanja civilnodružbenega delovanja, saj kritična družba moti avtoritarne težnje.

Več kot sto nevladnih organizacij je pozvalo k odpravi ovir pri dostavi humanitarne pomoči v Gazo. Organizacije, med katerimi so Save the Children, CARE in Zdravniki sveta, pozivajo k pritisku na Izrael, da preneha uporabljati pomoč kot orožje. Izraelski vojaški voditelj je potrdil osrednji koncept nove ofenzive.

V Peraku v Maleziji vlada načrtuje vzpostavitev začasnih zavetišč za zapuščene živali. Ta ukrep je odgovor na naraščajoče število primerov zapuščanja živali. Vlada sodeluje z nevladnimi organizacijami pri iskanju primernih lokacij za zavetišča.

Izraelska vojska se sooča z notranjimi napetostmi z Netanjahujevo vlado, kar bi lahko imelo dolgoročne posledice. Poleg tega je direktorica izraelske nevladne organizacije B’Tselem obtožila Izrael, da nad Palestinci izvaja genocid in da že 75 let deluje nekaznovano.

Poleg Sremske Mitrovice so protesti potekali tudi v Nišu, kjer so študenti in občani izrazili nasprotovanje privatizaciji javnih podjetij s protestnim sprehodom "Srbija DOO". Protest v Nišu se je zaključil s 16 minutami tišine. V Sremski Mitrovici so se protestniki zbrali pred športnim centrom "Pinki", prisotni pa so bili tudi nekateri opozicijski politiki.

Nicolás Maduro je obtožil Združene države Amerike 'nenavadnih groženj' po napotitvi vojakov na Karibe in zatrdil, da je Venezuela 'zatrla' Tren de Aragua. Zaradi grožnje Donalda Trumpa je Maduro aktiviral poseben varnostni načrt in razporedil 4,5 milijona milicionnikov po vsej državi, da bi okrepil svojo varnost.

V Nemčiji so aktivisti za človekove pravice vložili kazensko ovadbo proti dvema nemškima ministroma zaradi deportacij Afganistancev iz Pakistana. Po umiku zahodnih vojakov iz Afganistana leta 2021 je Nemčija obljubila preselitev približno 2.000 ljudem, ki so pomagali nemškim silam. Poročali so, da je bilo 200 od teh ljudi deportiranih nazaj v Afganistan.

Francija in slovaško ustavno sodišče sta zavrnila trditve slovaškega premierja Roberta Fica, da so tuji odposlanci poskušali vplivati na odločitev glede spornega zakona o nevladnih organizacijah. Francosko veleposlaništvo in ustavno sodišče sta Ficove obtožbe označila za neutemeljene napade na neodvisnost sodstva.

Črnogorska policija je sporočila Vesni Rajković Nenadić, da ni elementov prekrška v njeni objavi na Facebooku glede obutve Danijele Mujović, žene župana Podgorice Saše Mujovića. Slednja je novinarko prijavila policiji. Rajković-Nenadić je izrazila upanje, da bo ta afera odprla številna vprašanja in da se bodo v državi učili demokracije. Zahvalila se je tudi vsem, ki so jo podprli, še posebej kolegom novinarjem in nevladnim organizacijam.

Črnogorski svet Agencije za nacionalno varnost (ANB) je začasno ustavil postopek odločanja o razlogih za razveljavitev sodbe Upravnega sodišča Črne Gore, kar je komentirala Perović. Tri nevladne organizacije so pozvale k umiku predloga zakona o ANB iz parlamentarne procedure ter k javni in strokovni razpravi o njem. Policija je Turčiji izročila obsojenca za naklepni umor in podala kazensko ovadbo proti njemu. V ZDA pa so zahtevali odpečatenje transkriptov v primeru Epsteina in Maxwellove.

Nevladne organizacije, ki delujejo v Gazi, so opozorile na hudo lakoto, ki grozi, da bo 'izbrisala generacije'. Poudarile so, da bodo vsi podhranjeni otroci umrli, razen če se razmere hitro ne izboljšajo. Opozorila prihajajo po tem, ko so delavci več organizacij izrazili zaskrbljenost glede humanitarne krize v regiji.

Specialno državno tožilstvo (SDT) je preiskovalo morebitno zlorabo položaja s strani Ivice Janovića, prvega človeka tajne službe, zaradi imenovanja oseb brez ustreznih kvalifikacij. Medtem je Odbor za izvolitve in imenovanja predlagal Ivana Bojovića za direktorja Tržnic in pijac, s podporo petih članov odbora. V drugem primeru tožilstvo ni našlo elementov prekrška v satirični objavi Rajković Nenadić.

Svetovni mehanizem za oceno varnosti preskrbe s hrano IPC opozarja na kritične razmere v Gazi, kjer se širi lakota, podhranjenost in bolezni pa pospešujejo rast števila umrlih. Poročila navajajo, da najslabši scenarij kaže na že prisotno lakoto v Pojasu Gaze, s čimer se povečuje tudi število smrtnih žrtev, zlasti med otroki. Humanitarne organizacije in agencije ZN izražajo zaskrbljenost zaradi naraščajočega števila dokazov, da sta podhranjenost in bolezni vzrok za vse več smrti.

Mednarodna skupnost, vključno z nevladnimi organizacijami, je izrazila veliko zaskrbljenost zaradi širjenja lakote v Gazi, pri čemer so nekatere organizacije poročale o smrtih otrok zaradi podhranjenosti. Izrael je pod pritiskom napovedal 'taktične pavze' in odprtje koridorjev za pomoč, vendar nevladne organizacije na terenu te ukrepe označujejo za operacijo fasade. Medtem ko nekatere medijske hiše krivdo za lakoto pripisujejo Izraelu, druge opozarjajo na krajo pomoči s strani Hamasa. V eni od objav je omenjena tudi smrt palestinskega mirovnega aktivista, ki ga je ustrelil izraelski naseljnik. Avstralski premier je zavrnil zanikanje lakote v Gazi, medtem ko je koalicija ostala brez komentarja.

Več nevladnih organizacij v Črni gori je izrazilo kritično stališče do odstopa Rudovića, poudarjajoč, da je to dokaz, da javna uprava ni podporno okolje za profesionalce z integriteto. Po njihovem mnenju to potrjuje, da državna administracija ne nudi podpore strokovnjakom, ki imajo znanje in integriteto, a niso pripravljeni žrtvovati principov zaradi funkcije.

Izraelska vojska je sporočila, da je prestregla raketo, izstreljeno iz Jemna proti Izraelu, odgovornost za napad pa so prevzeli jemenski Hutiji. Medtem je bivša britansko-izraelska talec Emily Damari kritizirala načrt vodje laburistov Keirja Starmerja za priznanje Palestine, saj naj bi s tem "nagradil terorizem".

Ameriški predsednik Donald Trump je pozval Izrael, naj "sprejme odločitev" glede vojne v Gazi, potem ko so pogajanja o premirju v Dohi propadla zaradi dejanj Hamasa, kar je vodilo v umik izraelske pogajalske ekipe. Medtem so se visoki uradniki Združenih narodov sestali na srečanju, posvečenem spodbujanju dvodržavne rešitve izraelsko-palestinskega konflikta, pri čemer je poudarjeno, da mora pot do palestinske države potekati preko Savdske Arabije. Vse to se je zgodilo v luči nadaljevanja prizadevanj za zagotavljanje humanitarne pomoči v Gazi, vključno z zračnimi spusti, in kljub kritikam Hamasa zaradi domnevne kraje pomoči.

Izrael je v nedeljo poročal o distribuciji humanitarne pomoči, ki je bila dostavljena s 120 tovornjaki v Gazo. Hamas je trdil, da je bilo dostavljenih le 73 tovornjakov, večina pa naj bi bila oropana. Telovadba je potrdila, da je bilo v območje dostavljeno 120 tovornjakov s pomočjo, pri čemer je Izrael nekoliko popustil pri omejitvah na območju Gaze s suspendiranjem operacij podnevi v treh sektorjih.

Zdravstvene oblasti v Gazi so poročale o petih novih smrtnih žrtvah zaradi lakote in podhranjenosti v zadnjih 24 urah. S tem se je skupno število smrtnih žrtev zaradi teh vzrokov od oktobra 2023 povzpelo na 127, med njimi je 85 otrok. Obenem Združeni narodi in nevladne organizacije opozarjajo na skorajšnjo lakoto v Gazi, ki jo tehnično opredeljujejo kot katastrofalno krizo lakote z naraščajočimi stopnjami umrljivosti, temelječo na znanstvenih dokazih.

Več nevladnih organizacij, med njimi Greenpeace, je izrazilo kritiko do načrtov vlade za spremembe postopkov okoljskih preverjanj (UVP). Glavna skrb je usmerjena v načrtovano oteževanje ustanavljanja in pridruževanja državljanskih pobud, kar organizacije ocenjujejo kot poskus izključevanja javnosti iz procesa odločanja.

Več nevladnih organizacij je naslovilo poziv na predsednika vlade, naj umakne predlog zakona o Agenciji za narodno varnost (ANB) iz skupščinske procedure. Po njihovem mnenju predlog ni usklajen s človekovimi pravicami, predvsem pa kritizirajo določilo, ki bi Agenciji omogočilo zbiranje podatkov s pregledom informacijsko-komunikacijskih sistemov državnih organov brez sodne kontrole.

Vlada je v postopek javne predstavitve poslala novelo zakona, katere cilj je povečati učinkovitost velikih postopkov. Novela med drugim predvideva znižanje vstopne ovire in vzpostavitev elektronske platforme za dokumentiranje ključnih korakov pri obravnavanih zadevah. S tem želijo preprečiti namerno zavlačevanje postopkov s strani udeležencev, kot so nevladne organizacije.

Udruženje sudija Crne Gore je izrazilo nezadovoljstvo zaradi impliciranja odgovornosti sodstva za stanje varnosti, kar dojemajo kot politični pritisk. Pozvali so Sudski svet k odločnejši zaščiti sodnikov pred nedopustnimi vplivi, obenem pa so podprli veting, a brez političnega pritiska in ob spoštovanju ustavnih garancij. NVO so kritizirale predlog zakona o ANB in zahtevale njegovo uskladitev s človekovimi pravicami, medtem ko so drugi kritizirali prakse, ki škodujejo državljanom, in pozivali k odstopu nekaterih funkcionarjev. Poleg tega so bile sprejete pomembne odločitve za razvoj občin in povečanje zastopanosti žensk v politiki.

Stranka svobodnjakov (FPÖ) je vložila kazensko ovadbo zoper Evropsko komisijo in avstrijsko zvezno vlado zaradi domnevne zlorabe sredstev EU za financiranje nevladnih organizacij. Stranka meni, da EU s tem zapravlja denar davkoplačevalcev za financiranje organizacij, ki nato s svojo agendo vplivajo na politiko EU in evropske poslance. Ovadbo sta javno predstavila evropska poslanka Petra Steger in predsednik odbora za ustavna vprašanja Michael Schilchegger.

Skupina 65 nevladnih organizacij in posameznikov je zahtevala smeno ministra za prostorsko načrtovanje, urbanizem in državno premoženje, Slavena Radunovića. Kot razlog navajajo njegovo nedavno izjavo, ki naj bi postavila pod vprašaj status Kotora kot območja pod zaščito Unescove svetovne dediščine. Organizacije so izjavo označile za neodgovorno in v nasprotju z javnim interesom. Poleg Radunovićeve smene, od Vlade Črne gore zahtevajo jasno in nedvoumno stališče glede ohranjanja Unescovega statusa in nujne ukrepe za izvedbo odločitev Odbora za svetovno dediščino.

Izrael je odobril zračne dostave humanitarne pomoči v Gazo, potem ko je francosko priznanje palestinske države sprožilo ogorčenje izraelske vlade. Medtem ko izraelska vojska dovoljuje zračne dostave, mednarodne organizacije še vedno poročajo o hudi lakoti, pri čemer je ena tretjina prebivalcev Gaze brez hrane. V Gazi so zabeleženi tudi primeri smrti zaradi lakote. Izraelski aktivisti so sicer pred ameriškim veleposlaništvom v Tel Avivu protestirali in zahtevali konec stradanja v Gazi, italijanski zunanji minister pa je ravnanje Izraela označil za nesprejemljivo.

Španski premier Sánchez je s podporo Francoza Macrona okrepil svoja prizadevanja za priznanje Palestine in pozval k zaščiti tega, kar Netanyahu skuša uničiti. Medtem se v Izraelu povečuje nezadovoljstvo zaradi kaotične porazdelitve pomoči v Gazi, kjer izraelska stran zanika obstoj lakote in obtožuje Hamas, ZN in nevladne organizacije. Kljub temu se v Izraelu pojavljajo kritični glasovi.

Več kot 100 nevladnih organizacij je opozorilo na vse hujšo lakoto v Gazi, kjer več kot dva milijona prebivalcev trpi zaradi pomanjkanja osnovnih dobrin. Razmere so opisane kot "pekel na Zemlji", s pričevanji o dolgih vrstah za hrano, tveganju pred ostrostrelci ter alarmantnim porastom smrti zaradi podhranjenosti, ki v letu 2025 že presegajo skupno število iz preteklih dveh let. Mednarodna skupnost pritiska na Izrael, da bi prekinil trpljenje prebivalcev, medtem ko humanitarne organizacije izražajo obup in pozivajo vlade k nujnemu ukrepanju za preprečitev nadaljnjih smrti zaradi lakote.