APDEJT.si

Ruski mediji poročajo, da ameriški mirovni načrt predvideva, da Rusija prepusti zamrznjeno premoženje za obnovo Ukrajine, kar je za Rusijo sporno. Diplomati v Ženevi so poročali o napredku glede mirovnega okvira, medtem ko se je zgodil nov ruski napad z droni na Harkov. Evropske države pripravljajo protipredlog ameriškemu načrtu, ki bi bil bolj sprejemljiv za Kijev. Madžarski minister Sijarto je izjavil, da EU škoduje Ukrajini z zavračanjem ameriškega načrta. Ukrajinska delegacija se je vrnila iz Ženeve v Kijev.

Venezuelska generalni državni tožilec je sporočil, da bo letošnja dobitnica Nobelove nagrade za mir in vodja opozicije Maria Corina Machado obravnavana kot ubežnica, če bo decembra odpotovala na Norveško, da bi osebno prevzela nagrado. Slovesnost bo potekala 10. decembra v Oslu.

Glavni tožilec Venezuele je izjavil, da bodo Mario Corino Machado obravnavali kot "begunko", če zapusti državo, da bi prejela Nobelovo nagrado za mir. Ta izjava je bila podana v luči naraščajočih napetosti med Caracasom in opozicijo, zaradi česar bi podelitev nagrade lahko še dodatno zaostrila diplomatske in pravne napetosti.

ZDA in Rusija naj bi Ukrajini predstavili mirovni načrt v 28 točkah, ki predvideva hitre volitve po podpisu. Ukrajinsko prebivalstvo načrt označuje kot kapitulacijo in izdajo. Zelenski nakazuje sodelovanje in predlaga alternative, medtem ko Rusija trdi, da uradnega dokumenta od ZDA še ni prejela.

Kremelj je pozval ukrajinskega predsednika Zelenskega, naj se začne pogajati, preden izgubi še več ozemlja. Zelenski se je o ameriškem mirovnem načrtu pogovarjal s francoskim predsednikom, nemškim kanclerjem in britanskim premierjem. Donald Tusk je reagiral na domnevni ameriško-ruski mirovni načrt, ki ga je kritiziral, kritike pa so letele tudi na Trumpa, ki naj bi si želel le Nobelovo nagrado za mir.

Norveški Nobelov odbor je sporočil, da bo Maria Corina Machado, letošnja prejemnica Nobelove nagrade za mir, potovala v Oslo, da bi 10. decembra prejela nagrado. Odbor je poudaril, da je Machado jasno povedala, da bo prišla, vendar opozarjajo, da je potovanje lahko nevarno.

Ekvadorski predsednik Daniel Noboa je potrdil, da bo spremljal venezuelsko opozicijsko voditeljico Mario Corino Machado na slovesnosti ob podelitvi Nobelove nagrade za mir v Norveški. Noboa je sprejel osebno povabilo Machadove, ki je nagrado prejela za svoje prizadevanje za demokracijo.

V starosti 97 let je umrl James D. Watson, ameriški genetik in soodkritelj strukture dvojne vijačnice DNK. Watson je skupaj s Francisom Crickom in Mauriceom Wilkinsom leta 1953 objavil odkritje, ki je revolucioniralo medicino, kriminalistiko, genealogijo in etiko. Za svoje delo so leta 1962 prejeli Nobelovo nagrado. Watson je umrl v hospicu na Long Islandu v New Yorku.

Iraški minister za zunanje zadeve je izrazil kritike glede podelitve Nobelove nagrade za mir osebi, ki po njegovem mnenju podpira vojno in zločine izraelskega režima. Minister se sprašuje, kakšna nagrada za mir je to, če jo prejme nekdo, ki zagovarja vojno.

V starosti 98 let je umrl ameriški znanstvenik James Watson, Nobelov nagrajenec, ki je leta 1953 s kolegi odkril spiralno strukturo DNK. To odkritje je bilo prelomno za sodobno medicino in molekularno biologijo.

V starosti 97 let je umrl James Watson, Nobelov nagrajenec, ki je pri 24 letih soodkril strukturo DNK in s tem zaznamoval novo obdobje v biologiji. Watson je avtor številnih učbenikov, vendar je bil znan tudi po svojih rasističnih stališčih, zaradi katerih je izgubil službo. Svojo Nobelovo medaljo je prodal na dražbi za več milijonov dolarjev.

James Watson, ameriški znanstvenik rojen v Chicagu, ki je leta 1962 prejel Nobelovo nagrado skupaj s Francisom Crickom in Mauriceom Wilkinsom za soodkritje strukture DNK, je umrl v hospicu na Long Islandu v New Yorku v starosti 97 let.

V starosti 97 let je umrl ameriški znanstvenik James Watson, Nobelov nagrajenec, znan po soodkritju strukture DNK leta 1953. Njegove raziskave so odprle pot razumevanju replikacije DNK in prenosa informacij.

Astronomi so izrazili dvom o Nobelovi nagrajeni teoriji, ki pravi, da se vesolje širi s pospešeno hitrostjo. Namesto tega naj bi se upočasnjevalo, kar bi imelo velike posledice za prihodnost vesolja. Če se to potrdi, bi se lahko vesolje namesto večnega širjenja začelo krčiti v tako imenovani veliki zlom. Raziskovalci so mnenja, da so meritve skrivnostne sile, ki poganja širjenje, morda napačne in da se je vesolje začelo upočasnjevati že pred 1,5 milijarde leti, čeprav se drugi znanstveniki s tem ne strinjajo.

Nobelova nagrajenka za mir, Maria Corina Machado, ki je pozivala k vojaškemu posredovanju ZDA v Venezueli, je ponovno obtožila Iran. Podrobnosti obtožb niso znane iz kratkega povzetka.

Venezuelanska opozicijska voditeljica in Nobelova nagrajenka za mir María Corina Machado je v videokonferenci v Miamiju izjavila, da bo osvoboditev Venezuele prinesla tudi osvoboditev Kube in Nikaragve. Poudarila je, da bi svobodna Venezuela postala gonilna sila stabilnosti v regiji in da bi prihajajoča osvoboditev države pomenila konec diktature. Machado je predstavila tudi načrte za prvih 100 dni demokratične vlade, s poudarkom na zagotavljanju hrane, zdravil, varnosti in reda.

Po poročilih o morebitnih ameriških napadih na venezuelsko ozemlje je María Corina Machado ponovila, da je Nicolás Maduro "začel to vojno" in da jo bo Donald Trump "končal".

Nobelova nagrajenka za književnost Herta Müller je prejela nemško kulturno nagrado za življenjsko delo. Igralka Maria Furtwängler je prejela častno nagrado, ne le za njeno igralsko kariero, temveč tudi za njene druge dosežke.

4. novembra 1995 je bil izraelski premier Jitzhak Rabin, star 73 let, umorjen s strani judovskega skrajneža po mirovnem shodu v Tel Avivu. Rabin, laburistični premier, je dve leti pred tem začel mirovni proces.

Ustanovitelj spletnih servisov za izmenjavo datotek Megaupload in Mega, Kim Schmitz, znan kot Kim Dotcom, je ostro kritiziral Norveško in podeljevanje Nobelove nagrade za mir. Njegova izjava je sledila predlogu Kirila Dmitrieva, vodje ruskega sklada za neposredne naložbe (RFPI), da bi nagrado preimenovali v Nobelovo nagrado za vojno.

Venezuelska opozicijska političarka Maria Corina Machado, prejemnica Nobelove nagrade za mir, je pozvala ameriškega predsednika Donalda Trumpa k vojaški intervenciji v Venezueli kot edini način za odstranitev Nicolása Madura z oblasti.

Aleksej Puškov, član Sveta federacije, je izjavil, da Nobelovo nagrado za mir podeljujejo za promocijo interesov Zahoda. Njegova izjava je odziv na podporo Marie Corine Machado, prejemnice te nagrade, ameriški invaziji v Venezuelo.

Japonske skupine preživelcev atomskih bomb, vključno z organizacijo Nihon Hidankyo, ki je prejela Nobelovo nagrado za mir, so ostro kritizirale odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa o ponovnem izvajanju jedrskih poskusov. Preživelci Hirošime in Nagasakija so izrazili močno nasprotovanje temu ukrepu, ki po njihovem mnenju predstavlja korak nazaj v globalnih prizadevanjih za razorožitev. Nihon Hidankyo je poslala protestno pismo ameriškemu veleposlaništvu na Japonskem.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je potezo ameriškega predsednika Donalda Trumpa označil za nazadnjaško in neodgovorno, s čimer se je pridružil mednarodni obsodbi ponovnega testiranja jedrskega orožja. Združeni narodi so že prej izrazili zaskrbljenost, zdaj pa se vrstijo kritike na račun Trumpove odločitve, ki po mnenju mnogih meša stvari in predstavlja grožnjo miru.

Južnoafriško sodišče je razveljavilo prejšnjo preiskavo iz leta 1967 in razsodilo, da je Nobelovega nagrajenca Alberta Luthulija leta 1967 ubila policija apartheida z napadom. S tem je zavrnilo desetletja trditev, da je bila smrt posledica nesreče, ko naj bi ga zadel vlak. Nova preiskava je ugotovila, da je bil Luthuli pretepen do smrti.

Po napovedi Donalda Trumpa o ponovnem izvajanju jedrskih poskusov so se oglasile različne države in posamezniki. Podpredsednik ZDA, JD Vance, je izjavil, da so preizkusi potrebni za zagotavljanje delovanja ameriškega jedrskega arzenala. ZDA niso izvedle jedrskega poskusa z eksplozijo že 33 let.

Mednarodna kampanja za odpravo jedrskega orožja (ICAN) je ostro kritizirala ameriškega predsednika Donalda Trumpa zaradi domnevnega zaostrovanja jedrske grožnje in odločitve o ponovnem izvajanju jedrskih poskusov. ICAN meni, da takšna dejanja Trumpa oddaljujejo od prejema Nobelove nagrade za mir.

Nigerijski pisatelj in Nobelov nagrajenec za literaturo, Wole Soyinka, je izjavil, da so mu Združene države Amerike preklicale vizum. Soyinka domneva, da je razlog za to njegova kritika nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki ga je primerjal z nekdanjim ugandskim diktatorjem. 91-letni pisatelj je prejel Nobelovo nagrado za literaturo leta 1986 kot prvi afričan, ki mu je to uspelo.

Nigerijskemu Nobelovemu nagrajencu Woleju Soyinki je ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa preklicala vizum. 91-letni Soyinka, ki je Trumpa primerjal z Idi Aminom, je dejal, da je prepovedan vstop v ZDA.

Predsednik Donald Trump je med obiskom v Aziji toplo pozdravil novega japonskega premierja in ga vzel s seboj, ko je nagovoril ameriške vojake na letalonosilki. Trump je poudaril, da so ZDA in Japonska zavezniki na najvišji ravni.

Predsednik Trump je med obiskom v Aziji toplo sprejel novo japonsko premierko. Skupaj sta nagovorila ameriške vojake na letalonosilki, kjer je Trump v divjem govoru dejal, da so mornarji 'preveč lepi'. Trump je tudi izjavil, da so ZDA in Japonska 'zaveznici na najvišji ravni' in napovedal 'zlato dobo' zavezništva.

Ameriški predsednik Donald Trump in japonska premierka Sanae Takaichi sta podpisala dogovor o krepitvi sodelovanja in odpornosti dobavnih verig redkih zemelj. Takaichi je ob tem napovedala 'zlato dobo' v odnosih med državama in naj bi Trumpa tudi nominirala za Nobelovo nagrado za mir. Sporazum potrjuje že sprejete dogovore, s čimer ZDA in Japonska utrjujeta bilateralne vezi.

Predsednik Donald Trump se je v Tokiu srečal z novoizvoljeno japonsko premierko Sanae Takaichi. Pogovarjala sta se o trgovini in varnosti, Trump pa je pohvalil njeno izvolitev kot prve ženske voditeljice Japonske.

Predsednik Donald Trump se je v Tokiu sestal z novim japonskim premierjem in nagovoril ameriške vojake na letalonosilki. Japonska si prizadeva pritegniti Trumpa tudi s Fordovim F-150.

Tajska in Kambodža sta ob prisotnosti ameriškega predsednika Donalda Trumpa podpisali mirovni sporazum, s čimer sta obljubili regionalno stabilnost. Trump je bil prisoten na vrhu ASEAN v Maleziji, kjer je sporazum bil podpisan. Sporazum je bil podpisan tri mesece po hudih spopadih na meji med državama. Trump je pri sporazumu posredoval uspešno.

Po skoraj dvajsetih letih vladavine stranke Gibanje proti socializmu (MAS) se v Boliviji obeta politični preobrat. Rodrigo Paz, sredinski senator, je zmagal na predsedniških volitvah in postal prvi konservativni voditelj v zadnjih desetletjih. Volitve so potekale v času hude gospodarske krize, bolivijski volivci pa so iskali kandidata, ki bi jih lahko popeljal iz nje. Paz in njegov protikandidat Jorge Quiroga sta ponujala podobne rešitve, pri čemer je levičarska politična opcija oslabljena.

Donald Trump naj bi Volodimirju Zelenskemu dejal, da v kratkem ne more računati na dobavo raket Tomahawk. Trump naj bi med srečanjem z Zelenskim poudaril, da mu je glavna prioriteta prekinitev spopadov in ne toliko ozemeljska vprašanja Ukrajine. Pritisk Donalda Trumpa na Rusijo in Ukrajino naj bi državi približal premirju.

Madžarski pisatelj László Krasznahorkai, prejemnik Nobelove nagrade za književnost leta 2025, je zaradi zdravstvenih težav odpovedal udeležbo na festivalu Fólio v Óbidosu na Portugalskem. Organizatorji festivala so mu zaželeli hitro okrevanje in se zahvalili javnosti za razumevanje. Krasznahorkai je pred tem že odpovedal udeležbo na odprtju Frankfurtskega knjižnega sejma.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da bi lahko zlahka rešil konflikt med Afganistanom in Pakistanom, če bi moral posredovati. To je dejal med srečanjem z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Izrazil je tudi razočaranje, ker ni prejel Nobelove nagrade za mir, čeprav je rešil osem vojn.

Kitajski mediji so sporočili, da je Chen Ning Yang, priznani fizik in Nobelov nagrajenec, umrl 18. oktobra v Pekingu v starosti 103 let. Kot vzrok smrti navajajo bolezen. Yang je študiral in poučeval na Univerzi Tsinghua.

Mnenja Američanov o tem, ali si Donald Trump zasluži Nobelovo nagrado za mir zaradi njegove vloge v konfliktu v Gazi, so deljena. Medtem ko 54 odstotkov Američanov meni, da si je ne zasluži, mu volivci pripisujejo zasluge za prizadevanja za mir na Bližnjem vzhodu, kar njegov predhodnik ni dosegel. Trump sam poudarja, da mu Nobelova nagrada ni pomembna in da si želi predvsem končati vojno.

Na kongresu španskega jezika v Arequipi so se poklonili Nobelovemu nagrajencu Mariu Vargasu Llosu. Intelektualci in pisatelji so delili anekdote o srečanjih z njim, poudarjali njegov vpliv in prispevek k literaturi. Kralj Felipe VI. je predsedoval dogodku, kjer so spominjali na pisateljevo intelektualno ambicijo, politično udejstvovanje in življenje svetovljana. Poudarili so tudi njegovo odprtost za debate in prisotnost v javnosti. Obnovljena hiša muzej pisatelja predstavlja literarno enciklopedijo njegovega sveta.

Venezuelanska opozicijska političarka in dobitnica Nobelove nagrade za mir, Maria Corina Machado, je po telefonu pohvalila izraelskega premierja Benjamina Netanyahuja zaradi njegovih 'odločnih odločitev' med napadi na Gazo, ki so zahtevali več kot 67.000 palestinskih življenj. Machado je izrazila podporo Izraelu in pozdravila vrnitev izraelskih talcev v okviru premirja, hkrati pa je pohvalila 'trdo borbo proti iranski osi zla'.

Na Kongresu o španskem jeziku v Arequipi so se pojavile razlike med direktorjem Kraljeve španske akademije (RAE) in direktorjem Inštituta Cervantes. Po kritikah Luisa Garcíe Montera, direktorja Inštituta Cervantes, na račun direktorja RAE, Santiaga Muñoz Machada, so ameriške akademije jezika izrazile podporo Muñoz Machadu in se v uradni izjavi izognile omembi Inštituta Cervantes. Akademije so priznale Muñoz Machadovo intelektualno in kulturno vodstvo.

Joel Mokyr, Philippe Aghion in Peter Howitt so bili razglašeni za prejemnike Nobelove nagrade za ekonomijo leta 2025 za svoje razlage gospodarske rasti. Vendar pa so se pojavile kritike, ki izpodbijajo vrednost nagrade in jo označujejo kot promocijo neoliberalizma. Poudarja se, da nagrada ni pravi Nobel in ni nujno merilo kakovosti.

Ameriški predsednik Donald Trump se je po tem, ko ni prejel Nobelove nagrade za mir, šalil v govoru v Beli hiši. Madžarski zunanji minister je izrazil mnenje, da si Trump nagrado zasluži, saj naj bi se mir kmalu vrnil v Srednjo Evropo. Medtem je članek na Al Jazeeri poročal, da je Nobelova nagrada, podeljena Venezuelki Marii Corini Machado, v resnici nagrada za Trumpa. Različni viri razpravljajo o Trumpovi primernosti za Nobelovo nagrado za mir in o političnih razsežnostih nagrad.

Venezuelanska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir leta 2025, kar naj bi razočaralo nekdanjega ameriškega predsednika Trumpa, ki si je prizadeval za to priznanje. Madžarska vlada, nasprotno, meni, da si Trump zasluži nagrado zaradi svojih prizadevanj za končanje oboroženih konfliktov po svetu.

Madžarski zunanji minister Szijjártó Péter je izjavil, da si Donald Trump zasluži Nobelovo nagrado za mir, saj je po njegovem mnenju veliko prispeval k reševanju oboroženih konfliktov po svetu. Medtem pa poročilo nd-aktuell.de navaja, da negotovost zaznamuje svetovno gospodarstvo, na katero vpliva politika Donalda Trumpa.

Nobelova nagrada za mir je sprožila različne odzive. Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je nagrado posvetila Donaldu Trumpu, kar je izzvalo kritike in mnenja, da bi se nagrada morala imenovati Nobelova nagrada za vojno. Trump naj bi bil razočaran, ker ni prejel nagrade, hkrati pa trdi, da ga je Machado podprla za Nobelovo nagrado za mir leta 2025. Dogajanje je sprožilo ugibanja o morebitnih ameriških povračilnih ukrepih, če Trump ne bi bil nagrajen.

Španski premier Pedro Sánchez je izrazil spoštovanje do dela venezuelske opozicijske voditeljice Marie Corine Machado, vendar se ni želel izreči o tem, ali se mu zdi prav, da je prejela Nobelovo nagrado za mir. Ta odločitev je sprožila val kritik, saj so se pojavili primeri Sánchezovih preteklih čestitk drugim Nobelovim nagrajencem. Splet je preplavljen s tviti, ki opominjajo na prejšnje izjave Sáncheza, kar meče senco na njegovo trenutno zadržanost.