APDEJT.si

Nizozemska stavba Ridderzaal je zaradi pomanjkljive požarne varnosti v veliki nevarnosti. Novo poročilo razkriva, da lahko v primeru požara celotna strešna konstrukcija zagori v petih minutah. Ministrica Mona Keijzer si prizadeva zagotoviti dodatnih 225 milijonov evrov za obnovo Grafenških dvoran v Binnenhofu, vendar sredstva še niso zagotovljena.

Pred desetimi leti so usklajeni teroristični napadi spremenili Pariz v prizorišče groze. Streljanje na terasah kavarn, eksplozije ob stadionu in pokol v koncertni dvorani Bataclan so zahtevali 132 življenj in na stotine ranjenih.

V Parizu in Saint-Denisu poteka dan spominskih slovesnosti in poklonov žrtvam terorističnih napadov 13. novembra, ki so se začele v bližini Stade de France. Napadi so zahtevali 132 življenj in več kot 350 ranjenih. Na spominskih slovesnostih je prisoten tudi francoski predsednik.

Nemške oblasti so aretirale še enega domnevnega člana Hamasa ob vstopu v državo iz Češke. Osumljenec naj bi nabavljal orožje, namenjeno za morebitne napade na izraelske ali judovske ustanove v Nemčiji in Evropi.

V petek so v katedrali Notre-Dame v Parizu našli anonimno pismo, ki opozarja na možno nevarnost napada. Pismo je bilo najdeno v bližini sveč in omenja, da naj bi v katedrali prišlo do pokola. Policija in varnostne službe so temeljito preiskale območje.

Obnova dveh lokacij Pariške opere bo stala 450 milijonov evrov. Projekt modernizacije, ki ga je napovedala uprava Nacionalne opere Pariz, bo zajemal obnovo stavb in odrskih površin. Dela naj bi se začela leta 2027 in bodo financirana pretežno iz lastnih sredstev in donacij.

V katedrali Notre-Dame v Parizu so ponovno namestili zadnjo od 16. monumentalnih cerkvenih kipov na njenem obnovljenem stolpu. Zadnji kip, sveti Tomaž, je bil pod drobnim julijskim dežjem počasi dvignjen na svoje mesto, kar simbolizira zaključek obsežnega projekta obnove po požaru. Ta dogodek zaznamuje pomemben mejnik pri obnovi katedrale, saj se gradbena dela bližajo koncu.

Vseh šestnajst bakrenih apostolskih kipov, ki krasijo podnožje stolpa pariškega Notre-Dama, je bilo vrnjenih na svoje mesto na vrhu stolpa. Ta ključni korak v obnovi katedrale, ki jo je leta 2019 prizadel uničujoč požar, je sledil vrnitvi kipa apostola Tomaža. Dela potekajo več kot šest let po požaru.

Zadnja od šestnajstih kipov, ki so krasili osnovo pariškega Notre-Dama in so bili pred požarom leta 2019 odstranjeni za restavriranje, je bila pretekli četrtek ponovno nameščena. Ta pomemben mejnik v obnovi stolnice, ki je bila močno poškodovana v požaru, predstavlja nov simbol upanja. Čeprav so kipi trenutno še skriti pod gradbenim odrom fliča, bodo v celoti vidni konec avgusta po odstranitvi odra, kar bo obiskovalcem omogočilo ponovno občudovanje njihove lepote.

Vsi kipi s strešne konstrukcije stolnice Notre-Dame so bili uspešno nameščeni nazaj. Zadnji je bil nameščen kip sv. Tomaža, kar je označilo konec namestitve vseh šestnajstih kipov. Kipi, odstranjeni pred požarom leta 2019 za restavracijo, so se vrnili na svoje mesto, kar je opisano kot skorajda čudež šest let po uničujočem požaru.

Po skoraj petih letih so na bazo stolpa stolnice Notre-Dame v Parizu ponovno namestili vseh šestnajst kipov, ki krasijo njen obod. Zadnji kip, sveti Tomaž, ki ni bil poškodovan v požaru leta 2019, je bil nameščen v četrtek, kar je simboličen zaključek prenove stolpa. Kipi bodo v celoti vidni konec avgusta, ko bodo odstranjena še preostala gradbena odra.

Pariška katedrala Notre-Dame bo odslej digitalno dostopna in jo bo mogoče doživeti prek digitalnih tehnologij. Ameriško tehnološko podjetje Microsoft se je zavezalo, da bo svetovno znano katedralo podrobno zajelo z večmilijonskimi investicijami.

Microsoft se je v sodelovanju s francoskim ministrstvom za kulturo in podjetjem Iconem zavezal, da bo ustvaril digitalno repliko katedrale Notre-Dame de Paris. Cilj projekta je ohranitev in trajnost francoske dediščine. Microsoft bo francoski državi podaril digitalno Notre-Dame. Predvideva se, da bo digitalno modeliranje trajalo manj kot dve leti.

André Vingt-Trois, nekdanji pariški nadškof in kardinal, je umrl v petek v starosti 82 let. Med letoma 2005 in 2017 je vodil pariško škofijo in bil predsednik Francoske škofovske konference. Papež Benedikt XVI. ga je leta 2007 imenoval za kardinala. Opisujejo ga kot diskretnega in preudarnega administratorja Cerkve, ki je nasledil karizmatičnega Jean-Marieja Lustigerja. V spomin nanj bodo zvonovi katedrale Notre-Dame in pariških cerkva zazvonili 82-krat.