APDEJT.si

Nekdanji nemški kancler Olaf Scholz je potrdil, da je leta 2020, ko je bil še finančni minister, ZDA poslal pismo s predlogom o odpravi sankcij proti gradnji Severnega toka 2 v zameno za izgradnjo terminalov za uvoz ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina (UZP).

Olaf Scholz je pred preiskovalno komisijo v Schwerinu priznal, da je kot kancler pisal ameriški vladi s ponudbo za preprečitev sankcij proti gradnji plinovoda Severni tok 2. To priznanje je podal prvič pred omenjeno komisijo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da bo predlagal alternative ameriškemu načrtu za končanje konflikta z Rusijo, ker meni, da ne ščiti interesov Ukrajine. Hkrati so nemški, francoski in britanski voditelji v telefonskem pogovoru z Zelenskim izrazili podporo dolgoročnemu ohranjanju vitalnih evropskih in ukrajinskih interesov.

Zelenski je izrazil, da se Ukrajina sooča z enim najtežjih trenutkov v svoji zgodovini, pri čemer tvega izgubo dostojanstva ali ključnega partnerja. Nemški kancler Merz, francoski predsednik Macron in britanski premier Starmer so se posvetovali z Zelenskim o ameriškem mirovnem načrtu in poudarili, da mora biti Evropa tesno vključena v prizadevanja za končanje vojne in zagotovitev suverenosti Ukrajine. Velika Britanija naj bi Ukrajini ponudila varnostna jamstva v stilu Nata, če bo dosežen mirovni sporazum. V ZDA je bil predlagan mirovni načrt s 28 točkami. Visoki ukrajinski varnostni uradnik je zanikal, da bi sprejel pogoje Trumpovega mirovnega načrta.

V Dortmundu so aretirali nemško-poljskega državljana, ki naj bi imel »seznam smrti« s političnimi imeni. Nekdanji nemški minister za zdravje Karl Lauterbach (SPD) je bil in je še vedno tarča desničarskih skrajnežev. Opozarja na naraščajočo nevarnost.

Nemško zvezno tožilstvo je sporočilo, da so v Nemčiji aretirali nemško-poljskega državljana zaradi načrtovanja napada na nemške politične osebnosti, vključno s kanclerjem Olafom Scholzem in nekdanjo kanclerko Angelo Merkel.

Zvezno tožilstvo je v Dortmundu aretiralo nemško-poljskega državljana, ki naj bi v omrežju Darknet pozival k napadom na politike, objavljal smrtne sezname in ponujal nagrade za njihovo likvidacijo. Osumljenec naj bi objavljal tudi navodila za izdelavo bomb.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da je Ukrajina prejela nove sisteme zračne obrambe Patriot od Nemčije. Zelenski se je zahvalil nemškemu kanclerju Olafu Scholzu za pomoč pri krepitvi ukrajinske zračne obrambe.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da je Ukrajina od Nemčije prejela novo pošiljko protizračnih raketnih sistemov Patriot. Kljub temu nekateri viri menijo, da to ne bo bistveno izboljšalo ukrajinskih obrambnih sposobnosti.

V izraelskih napadih je bilo ubitih najmanj 22 Palestincev, med njimi dva otroka. Razmere v prenatrpanih obalnih taboriščih za razseljene Palestince v Gazi so tako obupne, da se nekateri vračajo v mesto Gazo, ki je pod izraelskim napadom.

Na političnem shodu Gillamoos v Abensbergu v Nemčiji se bodo predstavniki različnih političnih strank tradicionalno pomerili v izmenjavi ostrih besed. Pričakuje se, da bodo politiki izkoristili priložnost za sproščeno izražanje in medsebojno kritiko.

Kreml je pojasnil, da je Putin povabil Zelenskega v Moskvo na pogovore, ne pa na kapitulacijo. Rusija naj bi pripravljala novo ofenzivo s 100.000 vojaki v bližini ključnega mesta Pokrovsk. Putin je izjavil, da bo nadaljeval z boji, dokler ne bo dosežen mirovni sporazum.

CSU-jev šef Markus Söder je pozval k obsežnim reformam socialne države, ki jih zahteva od vladne koalicije v Berlinu. Söder meni, da so potrebne "težke reforme" na področju socialne varnosti, pri čemer SPD podpira nekatere zaostritve pri državljanski pomoči (Bürgergeld). Finančni minister Klingbeil zahteva več sankcij za tiste, ki v celoti zavračajo delo.

Ob dnevu neodvisnosti Moldavije je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski poslal sporočilo podpore, v katerem je poudaril pomen skupnega zagotavljanja trajne varnosti. Aleksander Lukašenko, beloruski predsednik in zaveznik Vladimirja Putina, je prav tako čestital Moldaviji, pri čemer je zaželel "jasno nebo" in "dobro počutje". Kljub temu, da je Lukašenko ponudil ozemlje Belorusije za invazijo na Ukrajino, je njegovo sporočilo presenetilo mnoge. Rusko veleposlaništvo v Kišinjevu je prav tako čestitalo Moldaviji ob dnevu neodvisnosti in zaželelo mir, blaginjo in dobrobit državljanom.

Evropska komisija je označila financiranje programa SAFE za upravičeno, medtem ko KKE meni, da bo to breme za ljudi, namenjeno financiranju vojaške opreme. Donald Trump pritiska na kompromis v ukrajinski krizi in trdi, da bi lahko vojno končal v enem dnevu. Norveški državni investicijski sklad je prodal delnice ameriškega podjetja Caterpillar zaradi kršitev.

Francoski predsednik Emmanuel Macron, nemški kancler Friedrich Merz in poljski premier Donald Tusk so obiskali Republiko Moldavijo na dan njene neodvisnosti. Namen obiska je potrditev podpore neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Moldavije, kar je pomemben znak solidarnosti v ključnem trenutku za državo. Obisk simbolizira podporo evropski poti Moldavije.

Pred prihajajočimi parlamentarnimi volitvami so voditelji Francije, Nemčije in Poljske obiskali Moldavijo, da bi izrazili podporo proevropski vladi Maie Sandu in pozvali Moldavce, naj zavrnejo vpliv Rusije. Obisk je bil tudi opozorilo na rusko vmešavanje v volitve.

Nemški zabavljač in igralec Harald Schmidt si predstavlja, da Olaf Scholz z določeno mero zlonamernosti opazuje svojega naslednika Friedricha Merza. Schmidt, ki je v času, ko je bil Scholz še na položaju, pogosto izražal simpatije do njega, zdaj razmišlja, kaj si Scholz misli o vodenju Merza.

Kljub odhodu Olafa Scholza in Wolfganga Schmidta iz kanclerskega urada, župan Hamburga Peter Tschentscher meni, da vpliv mesta v nemški vladi ni upadel. Poudarja gospodarsko moč Hamburga in prisotnost uglednih poslancev v Bundestagu. Prisotnost CDU iz Hamburga v novi vladi za župana SPD ni problem.

Evropski voditelji so ZDA opozorili, da lahko o mejah Ukrajine odloča samo Ukrajina. Nemški kancler Merz je po skupinskem telefonskem pogovoru zatrdil, da ameriški predsednik Trump v veliki meri deli stališče Evropejcev. Francoski predsednik Macron pa je izjavil, da si ZDA prizadevajo za prekinitev ognja v Ukrajini.

Druga podpredsednica Evropske komisije, španska socialistka Teresa Ribera, je izrazila šok nad humanitarno krizo v Gazi, primerjala jo je z Varšavskim getom in osvoboditvijo Auschwitza. Obžaluje razdeljenost EU glede pritiska na Izrael, kar je prvič, da je tako visok predstavnik EU uporabil tovrstne primerjave. Medtem je Hamid Dabashi z univerze Columbia v članku za Brave New Europe kritiziral nemško vlado, predvsem kanclerja Olafa Scholza, zaradi podpore izraelskim operacijam, ki jih Dabashi označuje za 'umazano delo'. Po njegovem mnenju to razkriva orientalistične korenine nemškega 'genocidnega cionizma', ki temelji na islamofobiji in kolonialni dominaciji na Bližnjem vzhodu.

Nemška zvezna vlada je objavila statistične podatke o domnevnih zlorabah državljanskega denarja (Bürgergeld) v letu 2024. Kancler Olaf Scholz je zlorabe opisal kot "mafijske strukture socialne zlorabe", saj naj bi organizirane skupine izkoriščale šibke točke v sistemu. V člankih je omenjeno, da je bilo registriranih že več kot štiristo dvajset primerov zlorab, vendar se postavlja vprašanje, kako zanesljivi so ti podatki in kako obsežne so zlorabe v resnici.

Organizacije Združenih narodov so pozvale k "poplavi" humanitarne pomoči za Gazo, saj so razmere glede podhranjenosti v palestinski enklavi dosegle "alarmantne razsežnosti", je opozorila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Kljub obnovitvi večjih dobav pomoči po večmesečni blokadi, so te še vedno ocenjene kot nezadostne za preprečitev širjenja lakote. Medtem ko so se dobave povečale, je Izrael nadaljeval z napadi na območje.

Nemški kancler Olaf Scholz je čestital kolesarskemu asu Florianu Lipowitzu za osvojeno 3. mesto na Dirki po Franciji 2025. Ta dosežek je dodatno potrdil Lipowitzev zgodovinski uspeh na najprestižnejši kolesarski dirki, ki ga je nemška javnost označila za "nemško poletno čudo" in "hammer" uspeh.

Hamburg je s svečanim dvigom mavrične zastave na mestni hiši uradno začel Pride Week. Ta simbolični dogodek je služil kot jasno sporočilo mesta in župana Olafa Scholza v podporo LGBTQ+ skupnosti ter kot odziv na kritike zveznega kanclerja Friedricha Merza. Scholz je poudaril, da je Pride Week pomemben politični signal proti diskriminaciji in da se mesto jasno distancira od Merzovih stališč.

Francija je napovedala načrt za priznanje Palestine, kar je naletelo na ostro kritiko s strani Izraela in ZDA. Medtem ko ZDA odločitev označujejo kot "neodgovorno", pa nekateri, kot na primer Savdska Arabija, francoski načrt podpirajo.

Rusija je ostro kritizirala nemškega kanclerja Friedricha Merza, ki je položaj prevzel maja, zaradi "vedno bolj agresivne retorike" in "skrbi vzbujajoče militarizacije". Ruske oblasti trdijo, da se Merzova protiruska retorika "dobesedno vsak dan" povečuje, Nemčijo pa obtožujejo "vedno bolj agresivnega in bojevitega jezika". Kot odziv na to je EU sprejela novo, 18. sankcijsko paket, s katerim želi zadeti "srce ruske vojne mašinerije". Ruska stran se na sankcije odziva z mirom, saj je rusko gospodarstvo doslej pokazalo odpornost, čeprav prihodki od nafte upadajo.

Šlesko-holsteinski premier Daniel Günther (CDU) ocenjuje, da je nova zvezna vlada na dobri poti. Po njegovem mnenju je Kancler Olaf Scholz Nemčiji ponovno dal obraz in ugled. Günther pri tem ne vidi le zaslug kanclerja Scholza. Ena stvar pa ga je vendarle zmotila.

Schleswig-Holsteinski premier Daniel Günther je ocenil, da je bil začetek delovanja črno-rdeče koalicije pod vodstvom kanclerja Olafa Scholza (ne Güntherja Merza, ki je predsednik CDU) uspešen. Günther je pohvalil kanclerja, vendar je izrazil tudi določeno nezadovoljstvo, čeprav članek ne navaja specifičnih podrobnosti o tem, kaj ga je motilo.

Nemška vlada je zaostrila kritiko izraelske vojaške operacije v Gazi, pri čemer je kancler Olaf Scholz pozval k zagotavljanju humanitarne pomoči. V koalicijski stranki SPD so pozvali k jasnejšim posledicam za Izrael, medtem ko se razprava o morebitni prekinitvi dobave orožja nadaljuje. Vendar pa naj bi Unija še naprej nasprotovala pozivom 28 držav k končanju vojne.

Nemški kancler Olaf Scholz se je srečal z Emmanuelom Macronom, s katerim sta najavila prizadevanja za rešitev obrambnega spora do konca avgusta. Medtem ko je Scholz Macrona obdaril z ribjo štručko, mu je Friedrich Merz ponudil kalbsrücken. Francoski predsednik se sooča tudi s sodnim postopkom v ZDA, ki ga je sprožila obtožba zoper njegovo ženo Brigitte Macron, ki naj bi jo sprožil neki vplivnež s trditvami o njeni preteklosti. Poleg tega se v Franciji pojavljajo ugibanja o koncu vladavine Macrona, saj je celo njegova lastna vladna govorka izrazila dvom o prihodnosti "macronizma".

Francoski predsedniški par, Emmanuel in Brigitte Macron, je vložil tožbo zaradi obrekovanja proti ameriški desničarski vplivnici Candace Owens v ZDA. Owens je javno širila teorijo zarote, češ da Brigitte Macron ni ženska. Kljub poskusom prepričevanja Owens, da umakne svoje trditve, se je par odločil za sodni postopek v ZDA, zlasti v zvezni državi Delaware, kjer zahtevajo "znatno" odškodnino, če bo Owens nadaljevala s širjenjem teh trditev. Tožba je del "globalne kampanje poniževanja", kot jo je označil par.

Projekt nemško-francoskega bojnega letala FCAS je na robu propada zaradi spora med partnerjema. Francoski partner Dassault zahteva večje deleže, kar je razjezilo Airbus. Tema bo v ospredju obiska francoskega predsednika Macrona v Berlinu, kjer se bo o njej pogovarjal z nemškim kanclerjem Merzom. Dassault svari pred koncem evropskega projekta bojnega letala.

Nemška vladajoča koalicija, znana kot "semaforska koalicija", je med letoma 2022 in marcem 2025 porabila skoraj 590.000 evrov javnega denarja za vizažiste, frizerje in stiliste. Poročilo zvezne vlade je razkrilo, da je bila največja porabnica nekdanja zunanja ministrica Annalena Baerbock, katere stroški za ličila so v prvih treh mesecih leta 2025 znašali 21.000 evrov, kar je približno 248 evrov dnevno.

Bruselj naj bi potrojil prihodnje vstopne pristojbine v Evropsko unijo za tujce, medtem ko je Nemčija s sosednjimi državami napovedala zaostritev migracijske politike. Kancler Merz je poudaril, da bo problem nezakonitega tranzita priseljencev rešen le na evropski ravni. Pojavljajo se opozorila, da je ideja o prostem pretoku oseb in blaga v Schengenu dosegla meje, saj številne države ponovno uvajajo mejne kontrole znotraj EU.

Nemčija je v petek zjutraj izvedla drugo deportacijo afganistanskih zapornikov v Kabul po prevzemu oblasti s strani Talibana leta 2021. Letalo je vzletelo iz Leipziga z 81 osebami na krovu. To je bil prvi tovrstni let pod vlado Olafa Scholza, predhodnega je organizirala vlada Olafa Scholza.