APDEJT.si

Vodja socialistov, Olivier Faure, je na gospodarskem vrhu dejal, da je Francija glede davkov "v povprečju" in da njen davčni sistem omogoča "preživetje podjetij". Spomnil je, da se je stopnja davka na dobiček podjetij znižala s 50 % leta 1986 na 25 % danes.

V Narodni skupščini so poslanci razpravljali o obdavčitvi premoženja (davek Zucman) in o morebitni začasni ustavitvi pokojninske reforme. Socialistična stranka je postavila vladi ultimatum glede davka Zucman in zahtevala večjo davčno pravičnost.

Prvi sekretar Socialistične stranke (PS) Olivier Faure je opozoril, da bi lahko prišlo do razpisa volitev, če vlada ne bo popustila glede davčne pravičnosti v proračunu za leto 2026. Faure je poudaril, da bo zavrnitev t.i. Zucmanovega davka v parlamentu "casus belli". Zahteva koncesije glede davčne pravičnosti in grozi s cenzuro vlade, če ne bo dosežen dogovor.

Vodja socialističnih poslancev v francoski narodni skupščini, Boris Vallaud, je zagrozil z vložitvijo predloga za cenzuro vlade, če ta ne bo vključila ukrepov "davčne pravičnosti" v proračun za leto 2026. V intervjuju za časopis Le Parisien je Vallaud poudaril, da mora osrednji blok glasovati za Zucmanov davek ali davek na premoženje milijarderjev, da bi se izognili padcu vlade. Socialisti so si pridržali možnost, da kadarkoli sankcionirajo vlado, če njihovi pogoji ne bodo izpolnjeni.

Premier Lecornu je napovedal, da bo vlada v novembru v parlament vložila amandma k zakonu o financiranju socialne varnosti, ki bo uradno potrdil suspenz pokojninske reforme. Boris Vallaud, predsednik skupine Socialistov in sorodnih, je izjavil, da vlade ne bo, če ne bo prišlo do suspenza reforme. Znotraj Socialistične stranke v Sommi potekajo razprave o tem, ali vlado zaradi suspenza cenzurirati ali ne.

Francoskega premierja Sébastiena Lecornuja èaka glasovanje o nezaupnici zaradi sporne pokojninske reforme. Socialisti so predstavili svoje zahteve, medtem ko Macron meni, da bi padec Lecornujeve vlade pomenil razpustitev parlamenta in predčasne volitve. Lecornu je predstavil svoje smernice za proračun za leto 2026. Boris Vallaud iz socialistov pa izstopa kot pomemben politik.

Predsednik Emmanuel Macron je v Elizejski palači sklical nujno srečanje z voditelji političnih strank, z izjemo predstavnikov RN in LFI. Srečanje naj bi bilo po besedah Elizejske palače trenutek kolektivne odgovornosti. Čeprav je Macron obljubil, da bo do petka zvečer imenoval novega premierja, podrobnosti niso bile razkrite.

Emmanuel Macron naj bi v naslednjih dveh dneh imenoval novega premierja Francije. Pričakuje se, da bo imenovanje sledilo odstopu prejšnjega premierja in politični krizi, s katero se sooča Macronova vlada.

Socialisti so zahtevali zagotovila glede ustavitve pokojninske reforme. Vodja CGT Sophie Binet je poudarila, da je ustavitev lahko le korak k njeni ukinitvi. Republikanci so glede predlagane ustavitve razdeljeni. CFDT je pozdravil možnost ustavitve, medtem ko CGT še naprej zahteva njeno ukinitev.

Sébastien Lecornu je zaključil zadnji dan pogajanj s političnimi silami, da bi dosegel dogovor, kot je zahteval Emmanuel Macron. Predlagal naj bi suspenz pokojninske reforme, da bi poskusil stabilizirati situacijo. Yaël Braun-Pivet je poudarila, da je za izhod iz krize pomembno doseči dogovor o glavnih smernicah proračuna. Socialisti po srečanju z Lecornujem niso bili prepričani o realnosti suspenza reforme in so ponovili, da ne bodo sodelovali.

Po odstopu premierja Lecornuja se je politična kriza v Franciji še zaostrila. Lecornu ima 48 ur časa za iskanje rešitve in se sestaja s predstavniki različnih političnih strank. Marine Le Pen in Jordan Bardella sta zavrnila njegovo povabilo na srečanje. Aurélien Le Coq iz LFI meni, da je edina rešitev odstop predsednika Macrona. Različni scenariji za rešitev politične nestabilnosti so v obtoku, Macron pa se sooča s pomanjkanjem podpore celo znotraj lastne stranke.

Sébastien Lecornu, novi francoski premier, je za ministra financ imenoval Rolanda Lescureja, tesnega zaveznika predsednika Emmanuela Macrona. Politični tekmeci že grozijo s hitrim strmoglavljenjem vlade, če bo to potrebno.

Sébastien Lecornu je odstopil s položaja francoskega premierja dan po imenovanju vlade. Razlog za odstop so bile ostre kritike glede sestave vlade, ki po mnenju kritikov ni prinesla želenih sprememb. Marine Le Pen je Lecornujev odstop pozdravila kot razumno potezo. Lecornu je ob odstopu izrazil obžalovanje nad strankarskimi apetitami, ki so se pojavile med sestavljanjem vlade.

2. oktobra so v Franciji potekali novi protesti, ki jih je sklicala intersindikalna organizacija, vendar je bila udeležba manjša kot na protestih 18. septembra. Medtem ko je CGT poročala o skoraj 600.000 protestnikih po vsej Franciji, je notranje ministrstvo navedlo številko 195.000. V Besançonu se je zbralo okoli 750 ljudi, kar je precej manj kot 4.500 na prejšnjem protestu.

Sindikalne organizacije so 2. oktobra v različnih delih Francije, vključno z Lyonom in Alzacijo, ter v Francoski Gvajani organizirale stavke in manifestacije. Protesti so bili usmerjeni v doseganje večje socialne in davčne pravičnosti. V Lyonu se je manifestacija začela ob 13. uri pri Jean-Macéju, v Alzaciji pa so bile predvidene tri manifestacije. Medtem ko so v Gvajani potekala zborovanja, se je pričakovalo, da bo udeležba v Alzaciji manjša.

Marseille je napovedal pobratenje s palestinskim mestom Betlehem. Odločitev, ki jo je sprejel župan Marseilla Benoît Payan, sovpada z napovedjo Francije o priznanju Palestine kot države.

Eifflov stolp je pred pričakovanim uradnim priznanjem Palestine s strani Francije prikazal palestinske in izraelske zastave, pri čemer je med njima bila projekcija golobice miru. Predsednica francoskega parlamenta, Yaël Braun-Pivet, je medtem zagotovila, da v parlamentu ne bo izobešena nobena od teh zastav. Razprava o priznanju je sprožila različne odzive in mnenja v Franciji.

Kljub nasprotovanju ministra je še več francoskih občin izobesilo palestinske zastave, vključno z Migné-Auxances v Vienni, občinami v Baskiji in Dives-sur-Mer v Calvadosu. Skupno je po podatkih notranjega ministrstva to storilo najmanj 52 občin. Emmanuel Macron naj bi danes, 22. septembra, ob robu 80. generalne skupščine ZN priznal Palestino.

Večina Francozev izraža nezadovoljstvo z imenovanjem Sébastiena Lecornuja za novega predsednika vlade, kažeta dve javnomnenjski raziskavi. Lecornu naj bi imel po teh raziskavah manj podpore kot njegov predhodnik François Bayrou ob nastopu funkcije.

Indonezijski predsednik Prabowo Subianto je odstavil finančno ministrico Sri Mulyani Indrawati, kar po več dneh nasilnih protestov proti njegovi administraciji povečuje tveganje za ponovne finančne pretrese v največjem gospodarstvu jugovzhodne Azije.

V Nepalu so izbruhnili množični protesti, ki so jih vodili mladi in so zahtevali konec korupcije. Protesti so privedli do odstopa premierja KP Sharma Olija, odstopa ministra za kmetijstvo zaradi prepovedi družbenih medijev in aretacije nekdanjega namestnika premierja Lamichhaneja. Protestniki so napadli tudi aktualnega namestnika premierja Bishnuja Paudela. Zaradi politične nestabilnosti se pojavljajo ugibanja o morebitni vrnitvi nekdanjega kralja Gyanendre na oblast.

Padec francoske vlade je sprožil val protestov in pozivov k odstopu predsednika Emmanuela Macrona. Delavci in protestniki izražajo nezadovoljstvo z vladnimi načrti in gospodarsko situacijo v državi, ki jo zaznamuje visoka zadolženost. Nasprotniki vlade padec vlade vidijo kot zmago in pozivajo k nadaljnji mobilizaciji za uveljavitev svojih zahtev.

Emmanuel Macron je za novega francoskega premierja imenoval Sébastiena Lecornuja, dosedanjega ministra za obrambo. To je že peti premier, ki ga je Macron imenoval v dveh letih. Lecornu je Macronov zvesti sodelavec, ki prihaja iz desnosredinskih političnih vrst.

Vlada premierja Francoisa Bayrouja je padla po glasovanju o nezaupnici, potem ko državni zbor ni podprl njegovega proračunskega načrta. Predsednik Macron se sooča z izjemno težko nalogo iskanja novega premierja, kar bo že sedmi v njegovem mandatu, sredi politične in gospodarske krize v Franciji.

Francoski premier François Bayrou je bil v ponedeljek, 8. septembra, strmoglavljen, ko je izgubil glasovanje o zaupnici v Narodni skupščini. Bayrou, ki je na položaju ostal le 270 dni, je bil poražen s 364 glasovi proti in 194 glasovi za. Poslanci različnih političnih skupin, vključno z Rassemblement National in levico, so glasovali proti zaupnici, medtem ko so bili republikanci razdeljeni. Ministri Bayroujeve vlade so prispeli v Matignon, kjer naj bi premier po porazu v glasovanju o zaupnici odstopil. Zdaj se postavlja vprašanje, kdo bo nasledil Bayrouja na premierskem položaju.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je za novega premierja imenoval ministra za obrambo Sébastiena Lecornuja. Lecornu je že sedmi premier Macrona in naj bi pripadal desnemu krilu Macronove stranke. Njegova naloga bo reševanje poglabljajoče se politične krize v državi.

Premier François Bayrou je napovedal glasovanje o zaupnici v parlamentu 8. septembra. Napovedal je tudi, da bodo odpravili nepravične davčne niše in poenostavili birokracijo v proračunu za leto 2026. Bayroujeva vlada vidi več vzrokov za brezposelnost in poudarja učinkovito vrnitev na delo, ter opozarja na resnost situacije z dolgom. Opozoril je, da sta LFI in RN antagonistični politični organizaciji, ki bi lahko povzročili krizo. Sindikat CFDT je izrazil nezadovoljstvo s pomanjkanjem konkretnih napovedi s strani Bayrouja in izrazil dvom glede proračuna za leto 2026. Voditelji opozicije so napovedali svoje namere glede glasovanja o zaupnici.

Stranka La France insoumise (LFI) je prepovedala novinarju Le Monda, Olivierju Pérouju, udeležbo na njihovi poletni univerzi zaradi njegovega kritičnega dela o stranki. Odločitev je sprožila val kritik iz medijev in političnih krogov. Olivier Faure je dejal, da o svobodi tiska ni mogoče sklepati kompromisov. Jean-Luc Mélenchon je branil odločitev in napadel medije zaradi domnevnega nepoštenega poročanja.

Stranke francoske levice, razen LFI, so predsednika Emmanuela Macrona pozvale k celovitemu priznanju Palestine. Vodje socialističnih, ekoloških in komunističnih strank so v javnem pismu zahtevali, naj gre Macron »do konca« pri priznavanju Palestine, kar vključuje podelitev »pravne sposobnosti« državi in zagotovitev »obsežne« humanitarne pomoči, hkrati pa tudi sankcije. Pozivajo tudi k »pravni zaščiti« palestinskega ozemlja.

V soboto, 19. julija, je v starosti 74 let umrl Alain Anziani, pomembna socialistična politična figura iz Gironda, nekdanji predsednik Bordeaux Metropole in župan Mérignaca. Anziani je opravljal številne lokalne mandate in se je moral zaradi bolezni odpovedati svojim funkcijam. Njegovo smrt so z žalostjo sprejeli številni francoski politiki, vključno s Françoisom Hollandom, Olivierjem Faurejem, Borisom Vallaudom, Françoisom Rebsamenom in Jean-Lucom Moudencem, ki so ga opisali kot "velikega izvoljenca".