APDEJT.si

Pakistanski talibani so prevzeli odgovornost za samomorilski napad v Islamabadu, v katerem je umrlo najmanj 12 ljudi, 20 pa je bilo ranjenih. Pakistanski premier Shehbaz Sharif je za napad obtožil pakistanske talibane in beludžistanske separatiste. Napad je bil redek, saj se je zgodil v glavnem mestu države.

Med pogovori med Pakistanom in Afganistanom o krhkem premirju je prišlo do novih spopadov na meji. Pakistanska vojska je sporočila, da je bilo v napadih znotraj Afganistana ubitih pet pakistanskih vojakov. Incident se je zgodil, ko so talibani v Turčiji predstavili predlog v mirovnih pogovorih, Islamabad pa je opozoril na 'odprto vojno', če dogovor ne bo dosežen.

Po obnovljenih spopadih na pakistansko-afganistanski meji, ki so zahtevali več žrtev med civilisti, sta se Pakistan in Afganistan dogovorila za 48-urno prekinitev ognja. Namen prekinitve ognja je omogočiti dialog in iskanje rešitve za konflikt.

Pakistan je zanikal poročila, da je ciljal na vodstvo talibanske obveščevalne službe v Kabulu, in potrdil, da je bil dogovor o 48-urni prekinitvi ognja dosežen na zahtevo talibanov. Pakistanski obrambni minister Khawaja Asif je izrazil nezaupanje v prekinitev ognja in obtožil Afganistan, da deluje kot posrednik Indije, hkrati pa izjavil, da je Pakistan pripravljen na spopad, če si ga bo Afganistan želel.

Mejni prehod med državama je bil zaradi smrtonosnih spopadov zaprt že drugi dan. Pakistan je uničil več afganistanskih postojank v povračilnih udarcih. Napetosti so se povečale, potem ko je talibanska vlada obtožila Pakistan, da je izvedel zračne napade v Afganistanu. Obstaja možnost obsežnega konflikta med talibani in Pakistanom, ki sta bila nekoč zaveznika.

Na meji med Pakistanom in Afganistanom je prišlo do hudih oboroženih spopadov, ki so zahtevali več deset žrtev na obeh straneh. Talibani so sporočili, da je Kabul sprožil operacijo kot povračilni ukrep za bombardiranja Islamabada na afganistanskem ozemlju pretekli petek. Pakistan je obljubil oster odgovor.

Afganistan je obtožil Pakistan kršitve zračnega prostora in bombardiranja tržnice v provinci Paktika, celo prestolnice Kabul. Pakistan je bil obtožen tudi za napad na Kabul. Talibanski zunanji minister Muttaqi je zatrdil, da teroristi v Afganistanu ne nadzirajo niti ped zemlje in zagotovil, da nobena skupina ne bo smela uporabljati afganistanskega ozemlja proti Indiji. V spopadu z militanti blizu afganistanske meje je bilo ubitih enajst pakistanskih vojakov. Letalska družba Etihad iz Abu Dabija je napovedala uvedbo direktnih letov v Kabul.

V spopadih med pakistansko vojsko in militanti blizu afganistanske meje je bilo ubitih več deset ljudi. Pakistanski talibani so prevzeli odgovornost za napad na vojaško kolono, ki je sprožil smrtonosni spopad v provinci Khyber Pakhtunkhwa. Napad se je zgodil v okrožju Kurram na severozahodu Pakistana.

Pakistanska vojska je opozorila Indijo, da bi prihodnji konflikt med državama, ki sta jedrski sili, lahko povzročil 'kataklizmično uničenje'. Opozorilo je sledilo nedavnim provokativnim izjavam indijskega vojaškega in političnega vrha proti Pakistanu. Pakistanska vojska je kritizirala izjave indijskih uradnikov glede sposobnosti Indije, da prečka meje.

Indija je na Združenih narodih ostro kritizirala Pakistan zaradi hinavščine glede človekovih pravic, poudarjajoč njegovo preganjanje manjšin in podporo terorizmu. Indijski diplomati so pakistanske trditve označili za propagando, izpostavili nedavne smrti civilistov v Khyber Pakhtunkhwa in opozorili na zatočišča za teroriste v Pakistanu. Indija je poudarila, da je "globoko ironično", da država z zgodovino kršenja pravic predava drugim o človekovih pravicah.

V Pakistanu in Pakistanu-okupiranem Kašmirju (PoK) potekajo protesti, ki odražajo naraščajoče nezadovoljstvo prebivalstva zaradi politične podrejenosti, korupcije, kršitev človekovih pravic, visokih cen hrane in energije ter splošnega zanemarjanja. Pakistanske sile so na protestnike v PoK streljale in ranile štiri osebe. Protesti kažejo na slabšanje nadzora pakistanske vojske zaradi naraščajoče korupcije, ki jo vojska poskuša prikriti.

Razpoke v pakistanski vladajoči koaliciji so se poglobile, ko so poslanci PPP protestno zapustili nacionalno skupščino zaradi izjav glavne ministrice Punjaba, Maryam Nawaz, o spornem projektu kanalov Cholistan. Spor se je začel zaradi kompenzacij za poplave prek programa BISP, nato pa se je razširil na vprašanje vodnih pravic, pri čemer je Maryam Nawaz poudarila, da voda, namenjena za puščavo Cholistan, pripada provinci Punjab.

V Pakistanu so protesti za boljše upravljanje zahtevali smrtno žrtev in več deset poškodovanih, potem ko je pakistanska policija streljala na protestnike v Muzaffarabadu, pri čemer sta bila ubita najmanj dva človeka, 22 pa jih je bilo ranjenih. Protesti so izbruhnili tudi v Dadyalu in drugih območjih pod pakistansko upravo v Kašmirju, kjer so oboroženi militanti, ki jih podpira pakistanska vojska, streljali na civiliste, ki so zahtevali osnovne pravice. Lokalne akcijske skupine so pozvale k obleganju Muzaffarabada. V Ladakhu so med protesti, ki so zahtevali državnost, aretirali Sonama Wangchuka.

V več samomorilskih napadih v Pakistanu je bilo ubitih najmanj 25 ljudi, več deset pa je ranjenih. Najhujši napad se je zgodil na političnem shodu v provinci Balučistan, kjer je bilo ubitih najmanj 14 ljudi, po nekaterih poročilih pa celo 25. Policija sumi, da je šlo za samomorilski napad. Napadi so se zgodili po shodu BNP v Balučistanu.

V okrožju Diamer v Gilgit-Baltistanu je strmoglavil pakistanski vojaški helikopter MI-17 zaradi "tehnične napake", pri čemer je umrla vsa posadka, sestavljena iz petih članov. Medtem so v provinci Punjab reševalci s pomočjo dronov evakuirali več kot 700.000 ljudi, ki so bili ujeti zaradi obsežnih poplav. Meteorološka služba opozarja na nadaljnje padavine.

Helikopter družbe Estindo Air tipa BK117 D3 z osem potniki na krovu je v ponedeljek, 1. septembra 2025, izgubil stik kmalu po vzletu z letališča Kotabaru v smeri Palangkaraje. Helikopter je izginil nad gozdnatim območjem Mentewe v regiji Tanah Bumbu v provinci Južni Kalimantan. Oblasti so sprožile obsežno iskalno akcijo po zraku in kopnem, pri čemer so aktivirale vse razpoložljive resurse za iskanje helikopterja in njegovih potnikov.

Močno deževje je povzročilo poplave in zemeljske plazove v Vietnamu, Tajski in severni Indiji, pri čemer je umrlo več deset ljudi. V Vietnamu in na Tajskem je življenje izgubilo najmanj osem ljudi zaradi posledic tropske nevihte Kajiki. V severni Indiji pa so silovite poplave odnesle ceste in zalile domove, umrlo je najmanj 30 ljudi. Potekajo obsežne reševalne akcije.

V zemeljskem plazu, ki so ga povzročile obilne padavine na hindujski romarski poti v severni indijski regiji Džamu, je umrlo najmanj 30 ljudi. Novico je sporočila tiskovna agencija ANI.

Kitajska je pohvalila pakistansko vojsko kot ključno silo za nacionalno stabilnost in močnega varuha kitajsko-pakistanskega prijateljstva. Zunanji minister Wang Yi se je srečal z načelnikom generalštaba pakistanske vojske, generalom Asimom Munirjem, ki je zagotovil varnost kitajskih projektov in obljubil, da bo okrepil boj proti terorizmu ter sodelovanje v okviru kitajsko-pakistanskega gospodarskega koridorja (CPEC). Kitajsko zunanje ministrstvo je poudarilo, da srečanje potrjuje "železno partnerstvo" med državama in zagotavlja popolno podporo varnosti in suverenosti Pakistana. General Munir je Kitajsko označil za "železnega brata" in ključnega partnerja.

General Ahmed Sharif Chaudhry, generalni direktor Medslužbenih odnosov z javnostjo (DG ISPR), je poudaril, da pakistanska vojska ne cilja na nedolžne civiliste pod pretvezo protiterorizma, temveč le na tiste, ki podpirajo teroriste. Ob tem je pozval k enotnosti in sodelovanju za trajen mir v Balochistanu, poudarjajoč, da skupnost ne bi smela trpeti zaradi dejanj posameznih teroristov. Vojska je med protiterorističnimi operacijami ciljala izključno na teroriste.

Ob praznovanju 79. dneva neodvisnosti je Pakistan nagradil pripadnike vojske in letalstva za njihovo delovanje med nedavnim spopadom z Indijo. Indija je prav tako prepoznala hrabra dejanja svojih oboroženih sil in vlogo visokih vojaških častnikov, ki so sodelovali pri načrtovanju in izvedbi operacije Sindoor.

Med protiterorističnim dialogom s Pakistanom so ZDA ponovile svojo zavezo k boju proti vsem oblikam terorizma. To se je zgodilo kljub kritikam, da je ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa izkazala prijateljstvo s pakistansko vojsko, ki jo nekateri obtožujejo podpore islamskim terorističnim skupinam. ZDA so poudarile, da terorizem predstavlja globalno grožnjo in okrepile stike s Pakistanom.

Pakistanske varnostne sile so sprožile ciljne napade na skrivališča militantov v Bajaurju in Khyber Pakhtunkhwa, kar je povzročilo razselitev več kot 20.000 družin. Uradniki so sporočili, da je cilj operacije, ki je že razselila več kot 100.000 ljudi, utrdbe upornikov.