APDEJT.si

Iranske oblasti so izpustile naftni tanker Talara in njegovo posadko, ki je bil zasežen v Perzijskem zalivu zaradi tihotapljenja goriva. Ameriški mediji so poročali, da je to potrdil direktor družbe Columbia Shipmanagement.

Iranska revolucionarna garda je potrdila, da je v petek zasegla tanker v Perzijskem zalivu. Razlog za zaseg ni znan.

Iranska revolucionarna garda (IRGC) je potrdila zaseg tankerja Talara, ki pluje pod zastavo Marshallovih otokov, v Hormuški ožini. Tanker je bil zasežen zaradi domnevnih kršitev, vključno s prevozom nedovoljenih petrokemičnih izdelkov, namenjenih v Singapur. Zaseg se je zgodil ob obali Makrana na jugovzhodu Irana, tanker pa je bil na poti iz Združenih arabskih emiratov.

Iranski minister za energijo je poudaril, da je prenos vode iz Perzijskega zaliva v Teheran izjemno drag in ekonomsko nevzdržen, vendar pa je dejal, da bodo storili vse potrebno, ko gre za reševanje človeških življenj. V Čabaharju, Bandar Abasu in Huzestanu poteka gradnja velikih obratov za razsoljevanje vode. Če bodo lahko oskrbovali južne regije na ta način, bodo lahko vodo iz zgornjih tokov, ki se trenutno prenaša v te regije, uporabili za oskrbo Teherana in severnih območij.

Iran se sooča z resno krizo zaradi pomanjkanja vode. Vzhodne in južne province, kot so Sistan in Beludžistan, Južni Horasan in deli Hormozgana, so najbolj prizadete. Nizka količina padavin, prekomerna poraba podtalnice in slabo stanje jezov so povzročili pomanjkanje vode. Čeprav so padavine v severnem delu države normalne, preostali del Irana potrebuje upravljanje z viri in sodelovanje ljudi pri varčevanju z vodo.

V Perzijskem zalivu se odvija dogajanje, ki bi lahko imelo odločilen vpliv na prihodnost Ukrajine. Začetek ključne verižne reakcije nakazuje na pomembne premike v mednarodnih odnosih in vojaških strategijah.

Strokovnjak državne meteorološke službe province Bushehr je napovedal razmeroma mirno morje v Perzijskem zalivu do ponedeljka, glede na meteorološke karte.

V provinci Bušer v Iranu se obeta stabilno vreme in mirno morje do nedelje, kar ustvarja ugodne pogoje za dejavnosti, povezane z morjem, ob obali Perzijskega zaliva.

Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je napovedal obnovo jedrskih objektov, ki so bili tarča usklajenih zračnih napadov ZDA in Izraela junija 2025. Napadi, ki so prizadeli lokacije Fordow, Natanz in Isfahan, so bili po mnenju ZDA in Izraela preventivni ukrep za zaustavitev iranskega razvoja jedrskega orožja. Iran vztraja, da je njihov jedrski program miroljuben in ne stremi k razvoju jedrskega orožja. Donald Trump je opozoril, da bi ZDA lahko ponovile napade, če bi Iran obnovil poškodovane objekte.

Sardar Pakpour, poveljnik iranske revolucionarne garde (Sepah), je na srečanju s komisijo za nacionalno varnost in zunanjo politiko parlamenta izjavil, da je Sepah popolnoma pripravljen na soočenje z vsemi grožnjami in da je raven pripravljenosti precej višja kot med dvanajstdnevno vojno. Poudaril je, da je Sepah na vrhuncu svoje moči in pripravljenosti.

Iranska vlada je 30. november razglasila za državni dan treh otokov v Perzijskem zalivu – Abu Musa, Veliki Tunb in Mali Tunb. Ta dan obeležuje obletnico umika britanskih sil s teh otokov. Poteza Irana poudarja njegovo suverenost nad otoki, medtem ko se sooča s trditvami Združenih arabskih emiratov.

Izrael je sporočil, da bo sam določal, katere mednarodne sile bodo sprejemljive v prihodnji mirovni misiji v Gazi. Izraelski konvoj je prispel v Gazo, da bi pomagal pri iskanju posmrtnih ostankov Izraelcev, ki jih je ugrabil Hamas. Vodja Hamasa, Khalil al-Hayya, je izjavil, da bodo predali orožje, če se bo končala okupacija.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je izjavil, da je Turčija ključnega pomena pri reševanju političnih in varnostnih vprašanj v različnih regijah, od Sirije in Gaze do Perzijskega zaliva in rusko-ukrajinskega konflikta. Po njegovih besedah nobene od teh enačb ni mogoče rešiti brez sodelovanja Turčije.

Poveljnik Islamske revolucionarne garde (IRGC) generalmajor Mohammad Pakpour je opozoril, da bo Iran odločno in uničujoče odgovoril na vsako napačno presojo tujih sil v Perzijskem zalivu, Hormuški ožini ali na iranskih otokih. Poudaril je, da bo vsak sovražni korak doletela takojšnja in obžalovanja vredna reakcija Irana.

Iran je izvršil smrtne kazni nad šestimi zaporniki, ki naj bi izvajali napade na jugozahodu države v imenu Izraela. Hkrati je Iran pri Združenih narodih ponovil svojo suverenost nad otoki Abu Musa, Veliki Tunb in Mali Tunb v Perzijskem zalivu, zavračajoč zahteve Združenih arabskih emiratov in kritizirajoč zahodne države zaradi širjenja dezinformacij in zaščite izraelskih zločinov.

Po izraelskem napadu na Katar so se v državah Perzijskega zaliva okrepili pozivi k regionalnemu sodelovanju in skupni obrambi, kar je sprožilo razprave o morebitni ustanovitvi "islamskega Nata". Pobuda naj bi bila odziv na zaznano potrebo po zaščiti pred varnostnimi tveganji in zmanjšanju odvisnosti od ZDA.

Iranski parlamentarni govorec Ghalibaf se je odzval na prisotnost inšpektorjev Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) v Iranu. Zunanji minister Abas Aragči je poudaril, da zaprtje Hormuške ožine ni uradna politika Irana, temveč si Teheran prizadeva za ohranjanje miru in stabilnosti v Perzijskem zalivu.

Iran in Armenija sta se dogovorila o okrepitvi sodelovanja na področju prometne in tranzitne infrastrukture. Med srečanjem visokih ministrov v Erevanu so obravnavali tudi vprašanja glede neravnovesja tarif. Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je obiskal Armenijo s ciljem krepitve dvostranskih odnosov na področjih prometa, infrastrukture in trgovine. Pezeshkian se je srečal z visokimi armenskimi uradniki, s katerimi je razpravljal o strateškem sodelovanju.

Rusija je kot prva država uradno priznala talibansko vlado v Afganistanu, kar predstavlja pomemben korak za talibane v smeri pridobitve mednarodne legitimnosti. Čeprav je poteza Kremlja pretežno simbolična, bi lahko Moskvi prinesla strateške prednosti in vplivala na države, kot sta Kitajska in države Srednje Azije. Medtem pa Iran in države Perzijskega zaliva ostajajo previdne.

Globalno tržišče dizla doživlja pomembne spremembe zaradi sankcij proti Rusiji. Kljub običajnemu sezonskemu porastu zalog dizla na severni polobli med poletjem, so te v ZDA, Evropi in Singapurju trenutno za približno 20 odstotkov nižje od desetletnega povprečja. To stanje je povzročilo dvig rafinerijskih marž in vzbudilo skrb v državah Perzijskega zaliva.

Nove evropske sankcije proti Rusiji ponovno preoblikujejo svetovno tržišče dizelskega goriva. Analiza Reutersovega kolumnista Rona Boussoa napoveduje višje cene in potencialne dobičke za države v Perzijskem zalivu. Te spremembe bodo bistveno vplivale na dinamiko ponudbe in povpraševanja na mednarodnih trgih.