APDEJT.si

Sodnik je odredil proces proti Íñigu Errejónu zaradi domnevnega spolnega napada na igralko Eliso Mouliaá. Errejón se je po škandalu umaknil iz politike. Njegova obramba je napovedala pritožbo na odločitev sodišča.

Predsednica Evropske investicijske banke, Nadia Calviño, je ob predstavitvi svoje prve knjige »Dva tisoč dni v vladi« razkrila, da se je po vstopu stranke Podemos v koalicijsko vlado videla kot tarča. Calviño je v knjigi opisala svoje petletne izkušnje kot podpredsednica in ministrica za gospodarstvo. Na dogodku so jo podprli številni ministri, med njimi Carlos Cuerpo, Fernando Grande-Marlaska in María Jesús Montero.

Parlamentarna skupina Podemos, vodilna opozicijska stranka v Mozambiku, je kritizirala policijo zaradi neuspešne preiskave umora Elvina Diasa in Paula Guambeja, ki se je zgodil pred enim letom. Zahtevajo pravico za, kot pravijo, »simbole odpora in moralne poguma«.

Španska stranka Podemos zahteva od vlade, da trajno podaljša moratorij na izselitve, ki se izteče decembra. Zahtevajo, da se med upravičence vključijo tudi ranljive osebe s starimi najemnimi pogodbami, ki nimajo dostopa do stanovanja.

Predsednica vlade Extremadure, María Guardiola, je napovedala predčasne volitve v avtonomni skupnosti za 21. december 2025. Odločitev je bila sprejeta zaradi zavrnitve opozicije, da bi potrdila proračun.

Španska stranka Podemos je ostro kritizirala trenutno vlado, ki jo obtožuje "podžiganja" desničarskih strank Vox in PP zaradi njene "nedejavnosti" in "razočaranja" volivcev. Ione Belarra in Irene Montero sta poudarili, da je Podemos edina alternativa za izgradnjo močne leve opozicije. Kritike so bile izrečene v luči vojne v Palestini in splošnega nezadovoljstva z delovanjem koalicijske vlade.

Donald Trump ni prejel Nobelove nagrade za mir, kar je po poročanju elpais.com povzročilo veliko razočaranje. Trump naj bi že leta trdil, da si zasluži to nagrado. Bela hiša je ocenila, da je odbor z odločitvijo, da nagrade ne podeli Trumpu, politiko postavil pred mir, poročata hotnews.ro in digi24.ro. Nagrado je prejela María Corina Machado, odločitev pa je bila sprejeta pred dogovorom med Izraelom in Hamasom.

Španski parlament je potrdil predlog vlade o prepovedi uvoza in izvoza orožja v Izrael in iz njega. Glasovi štirih poslancev skrajno leve stranke Podemos so bili ključni pri sprejetju te odločitve.

Španska stranka Podemos je po ostrih kritikah napovedala, da bo podprla vladni odlok o embargu na orožje Izraelu, čeprav ga označuje za nezadostnega in 'lažnega'. Podemos je sprva nasprotoval ukrepu, vendar so se odločili, da ne bodo ovirali njegovega sprejetja v kongresu, da ne bi bili izgovor za neukrepanje socialistične stranke PSOE. Kljub podpori Podemos še naprej poziva vlado, naj umakne ta odlok in predloži resničen embargo.

V Španiji je Begoña Gómez, žena predsednika vlade Pedra Sánchez, od sodišča zahtevala, da pridobi informacije o svetovalcih prejšnjih prvih dam. Njen odvetnik je zahteval podatke od generalnega sekretarja predsedstva vlade o vseh prejšnjih imenovanjih. Gómez se tudi drugič v desetih dneh ne bo udeležila zaslišanja pred sodnikom Juanom Carlosom Peinadom, ki jo preiskuje že leto in pol, temveč jo bo zastopal njen odvetnik, nekdanji socialistični minister Antonio Camacho.

Mehiški senat je sprejel reformo zakona o amparu, ki bo retroaktivna, kar pomeni, da bo vplivala na vse odprte postopke. Opozicija opozarja na nevaren korak nazaj. V Maliju je sodišče zavrnilo zahtevo za razpustitev več političnih strank, ki je bila vložena maja. V Franciji pa bo nekdanji predsednik Nicolas Sarkozy šel v zapor.

Izraelska mornarica je prestregla flotilo Global Sumud, ki je s približno petdesetimi plovili plula proti Gazi z namenom dostave humanitarne pomoči. Španski premier Pedro Sanchez naj bi močno priporočil aktivistom, naj se ustavijo.

Španska Ljudska stranka (Partido Popular - PP), pod vodstvom Alberta Núñeza Feijóoja, je predstavila načrt za zaostritev migracijske politike. Predlagajo uvedbo "vizumov na podlagi točk", ki bi dajali prednost priseljencem s "kulturno bližino" in znanjem španske kulture. Stranka poudarja, da bi morala imeti Španija nadzor nad svojimi mejami in pravico odločati, kdo vstopa v državo, pri čemer naj bi se iz države izgnali tisti, ki pridejo delat kazniva dejanja. Ta zaostritev je morda povezana s poskusom pridobivanja glasov, ki odhajajo k stranki Vox.

Španska socialistična delavska stranka (PSOE) je podprla razpravo v kongresu o ljudski zakonodajni pobudi (ILP), ki želi prepovedati kulturno zaščito bikoborb. Čeprav PSOE ni jasno izrazil, ali bo na koncu podprl zakon proti bikoborbam, trenutno zagovarja, da se o besedilu razpravlja. Pobudo je v komisiji za kulturo zagovarjala odvetnica Cristina Ibáñez. Ker so PP in Vox proti, levica pa za, bo stališče socialistov odločilno.

Emiliano García-Page je izrazil obžalovanje, da vlada ni uspela predstaviti državnega proračuna. Jordi Turull je poudaril, da njegova stranka nima zaupanja v socialiste in vlado Pedra Sáncheza, jeseni pa se bodo odločili o nadaljnjih korakih. Poslanec Alberto Ibáñez iz stranke Compromís je napovedal, da ne bo podprl prenosa pristojnosti glede priseljevanja na Katalonijo, s čimer bo prekinil enotnost znotraj skupine Sumar. Pilar Alegría pa se je zavezala, da bo vlada okrepila katalonsko avtonomijo, če predlog o prenosu pristojnosti ne bo sprejet.

V Španiji se zaostrujejo politični odnosi med strankama Podemos in Junts per Catalunya zaradi različnih pogledov na prenos pristojnosti glede imigracije na Katalonijo. Pablo Iglesias, nekdanji podpredsednik vlade, je ostro odgovoril na kritike Juntsa, ki je Podemos obtožil »katalanofobije« zaradi nasprotovanja predlogu zakona o prenosu pristojnosti. Podemos pa vztraja, da je prenos pristojnosti na Katalonijo oblika »institucionalnega rasizma« in napoveduje nasprotovanje zakonu v parlamentu.

V italijanskem senatu je prišlo do spora, ko je Alessandra Maiorino napadla ministra Tajanija, češ da je 'plačan vplivnež Izraela'. V Mehiki se je konstituiralo novo vrhovno sodišče, ki obljublja novo obdobje in zavračanje neoliberalnih meril. V Španiji pa Podemos poziva k prekinitvi kolesarske dirke Vuelta v Valladolidu.

Pablo Fernández, sekretar organizacije Podemos na nacionalni ravni, je pozval državljane Valladolida in Kastilje in Leona, da "bojkotirajo" in "blokirajo" prehod dirke Vuelta po ulicah Valladolida. Medtem pa Felipe VI išče načine, da prepreči zaposlitev svoje družine v Španiji, saj je Letizia ocenila, da je situacija nevzdržna in da je krona na prvem mestu.

Dirka po Španiji se je soočala z nadaljnjimi prekinitvami zaradi propalestinskih protestov, zaradi česar so kolesarji glasovali za nevtralizacijo 17. etape, če bi protesti ovirali potek. Dirka je bila skrajšana, zadnji dve etapi pa sta potekali pod strogim nadzorom varnostnih sil. Javier Guillen, direktor dirke, je obljubil, da bo dirka končana v Madridu, proteste pa označil za nezakonite. Egan Bernal je zmagal na skrajšani etapi.

PSOE in Sumar sta se začela pogajati o odobritvi svežnja ukrepov proti Izraelu na prihajajoči seji ministrskega sveta. Ukrepi vključujejo možnost razglasitve izraelskega premierja za persono non grata in pospešitev embarga na orožje Izraelu, pri čemer izhajajo iz predloga Sumar in Podemos za uvedbo embarga v špansko zakonodajo.

Španski premier Sánchez je napovedal embargo na orožje Izraelu in prepoved vstopa odgovornim za izraelsko vojno v Gazi. Španija je zavrnila izraelske obtožbe o antisemitizmu kot lažne in obrekljive, hkrati pa povečala finančno pomoč UNRWA za deset milijonov evrov. Ameriški ambasador v Izraelu je spopade v Gazi označil za bitko med "nebesi in peklom".

Združene države so opozorile na porast antisemitizma v Španiji, pri čemer se je število zločinov iz sovraštva proti Judom v letih 2023 in 2024 povečalo za 77 %. Ameriški State Department je v svojem zadnjem poročilu o človekovih pravicah poudaril, da je za to delno odgovorna stranka Podemos in njena nekdanja ministrica Ione Belarra, ki naj bi v kongresu organizirala dogodek, ki je opravičeval napad Hamasa leta 2023. Poročilo tudi opozarja na širjenje antisemitskih vsebin prek družbenih omrežij.

Dogovor med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo o 15-odstotnih carinah je sprožil zaskrbljenost Evropske konfederacije sindikatov (CES), ki Evropsko komisijo poziva k sprejetju ukrepov za zaščito delavcev in dohodkov. CES dogovor označuje kot močno neuravnoteženega. Omenjeni sporazum hkrati povzroča razkol med državami članicami EU in je razjezil levico. Medtem ko se španski premier Sánchez brani pred napadi stranke Podemos, v Franciji govorijo o "podreditvi", v Nemčiji pa se bojijo gospodarskega vpliva. Madžarski premier Orbán dogovor pozdravlja, medtem ko predsednica Evropske komisije von der Leyen ostaja v središču pozornosti.

Španski premier Pedro Sánchez naj bi zaprosil nekdanjega premierja Joséja Luisa Rodríguez Zapatera, naj nujno odpotuje v Švico na srečanje s Carlesom Puigdemontom. Vlada se sooča z vse večjim nelagodjem pred koncem zakonodajne seje, zlasti po izbruhu korupcijske afere, ki vključuje Santos Cerdána. Puigdemont je sicer ob petem jubileju stranke Junts v Franciji pozval k previdnosti pri volitvah in kritiziral "nezakonito priseljensko politiko", medtem ko so Podemos in ERC povečali svoje razlike, kar dodatno zapleta položaj Juntsa v koaliciji s Sánchezovo vlado. Stranka Junts je izkoristila pomembnost svojih glasov za vladne sprejeme novih zakonov, med drugim glede znižanja delovnega časa.

Novi članki potrjujejo, da so poleg strank PP, Vox, Junts in Podemos tudi koalicijski partnerji Pedra Sáncheza glasovali proti vladnemu dekretu, namenjenemu okrepitvi elektroenergetskega sistema. Španski parlament je tako dokončno zavrnil dekret »proti izpadom električne energije«, kar pomeni pomemben poraz za vladno večino. Potrjeno je, da je Partido Popular (PP) potrdil svoje nasprotovanje, kar se je pridružilo že izraženim negativnim glasovom strank Vox in Podemos.

Španska vlada je doživela nov poraz v kongresu, saj so Ljudska stranka (PP), Vox in Podemos zavrnili tako imenovani protitemnitveni odlok. PP je svojo odločitev utemeljila z mnenjem, da odlok ne vključuje ustreznih ukrepov za preprečevanje prihodnjih izpadov, medtem ko je Podemos potrdil, da ni naloga opozicije reševati vlade. To je bil zadnji plenarni zasedanje pred poletnim premorom, ki je ponovno razkril, da vlada nima zadostne večine v kongresu.

Španski kongres je zavrnil tako imenovani 'protitemnjavni dekret', ki ga je predlagala vlada za preprečitev prihodnjih izpadov električne energije. Proti dekretu so glasovale Ljudska stranka (PP), Junts in Podemos. PP je objavil svoj glas proti in menil, da bi bile predčasne volitve najboljši 'protitemnjavni dekret'. To kaže na veliko šibkost vlade. Dekret, ki je vseboval nujne ukrepe za okrepitev elektroenergetskega sistema, ni dobil zadostne podpore.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je napovedala sprejetje treh ključnih vladnih ukrepov, vključno z reformo pravosodja. Medtem je španski kongres potrdil predplačila v višini 147,412 milijonov evrov za skupnosti in 28,734 milijonov evrov za občine, ki jih je predlagala vlada. Ta predplačila so bila dogovorjena z ERC, medtem ko jih je Junts zavrnil.

Gabriel Rufián je po zavrnitvi ERC ponovno predlagal združitev plurinacionalne levice, čeprav Yolanda Díaz ni zavrnila predloga, je zahtevala program minimalnih zahtev. PSOE je obeležil drugo obletnico volitev 23-J, ki so Pedru Sánchezu omogočile nadaljevanje predsedovanja vladi, vendar so bili Santos Cerdán in Begoña Gómez izpuščeni iz spomina. Ione Belarra iz Podemosa je kritizirala vladni odlok proti izpadom elektrike, češ da ni bil učinkovit in ni zahteval odgovornosti.

Obtožba o oviranju pravosodja proti Elisi Mouliaá izvira iz domnevnega "prisilnega, grozečega in zastrašujočega" ravnanja do priče z namenom spremembe pričanja, kar je v svoji zahtevi navedla Errejónova odvetnica.

Na Mallorci so opozicijske stranke zahtevale odstop županje PP, Cataline Soler, zaradi domnevnih groženj in žalitev policista, kar naj bi predstavljalo zlorabo položaja. Solerjeva je obtožbe zanikala in trdila, da je policist izrekel seksistične komentarje. Medtem je predsednik Generalitata, Salvador Illa, branil katalonsko policijo Mossos d'Esquadra po izjavah sekretarke Podemosa, Ione Belarra, ki je prejšnji dan postavila pod vprašaj njihovo strokovnost.

Špansko socialistično delavsko stranko (PSOE) pretresa afera Cerdán, ki naj bi povzročila najslabši rezultat stranke v Andaluziji. Predsednik Pedro Sánchez je pred sedmimi meseci zaupal operacijo 'Montero' svoji podpredsednici Marii Jesús Montero, da bi poenotila stranko in prevzela vlado v Andaluziji od PP Juana Manuela Morena. Medtem v Murcii tožilstvo preiskuje predsednika pokrajinske enote stranke Vox, Joséja Ángela Antela, zaradi suma kaznivega dejanja sovražnega govora. Tožilstvo ima šest mesecev časa za odločitev o morebitni obtožnici proti Antelu, ki so ga prijavile levičarske stranke PSOE, Podemos in IU.

Katalonski parlament je odobril zahtevo, da morajo vsi zdravstveni delavci v katalonskem zdravstvenem sistemu v enem letu po začetku dela pridobiti potrdilo o znanju katalonščine na ravni B2. Poleg tega je bilo poudarjeno, da se predlagani model financiranja za Katalonijo precej razlikuje od baskovskega gospodarskega sporazuma, kar je povzročilo več negotovosti kot jasnosti in odprlo kompleksna pogajanja brez določenih številk ali časovnega okvira.