Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je ponovil, da se bodo pokojnine s 1. decembrom zvišale za 12 odstotkov, kar je več od prvotnih napovedi. Vučić je ponudil dialog in televizijsko debato tistim, ki postavljajo blokade.
Srbski mediji poročajo o avtentičnosti posnetkov pogovorov med direktorjem Telekoma Srbija, Vladimirjem Lučićem, in direktorjem United Grupe, Stenom Milerjem, ki razkrivajo vpliv predsednika Aleksandra Vučića na medijski trg v Srbiji. Novinarka Antonela Riha je Vučića označila za avtokrata, ki si prizadeva zadušiti vsako svobodno izražanje in nadzorovati medije, s čimer Srbijo dojema kot svojo zasebno državo. Razkriti posnetki naj bi dokazovali poskuse oslabitve televizije N1 in drugih medijev v lasti United Media.
Telekom Srbija bo vložil tožbo na pristojnem sodišču zaradi objave avdio posnetka, za katerega trdijo, da je posnetek pogovora med generalnima direktorjema Telekoma in United Groupe, Vladimirjem Lučićem in Stenom Milerjem. Avtentičnost posnetka ni bila potrjena. Lučić je dejal, da v pogovoru z Milerjem ni bilo govora o medijih v lasti United Groupe in da si nihče ne bi upal vplivati na uredniško politiko teh medijev.
Evropsko prebivalstvo se hitro stara, kar povzroča zaskrbljenost glede prihodnosti pokojninskih sistemov. Čez 40 let bo v Evropi le 1,5 delavca na vsakega upokojenca, kar je polovica sedanjega razmerja. To pomeni, da bo vsakemu petemu Evropejcu grozila revščina v starosti. Stanje je alarmantno in zahteva takojšnje ukrepanje za zagotovitev vzdržnosti pokojninskih sistemov in preprečitev socialne stiske starejših.
Več kot 2.300 šolskih tajnic in 500 oskrbnikov na Irskem je začelo nedoločeno stavko, zahtevajoč enake pokojnine in ugodnosti kot ostali javni uslužbenci. Stavka, ki je pričela na prvi šolski dan, povzroča znatne motnje v delovanju šol, saj zaposleni zahtevajo dostop do javnih pokojnin, nadomestila ob smrti in drugih ugodnosti.
Ameriško pravosodno ministrstvo je doseglo poravnave s skupino sedanjih in nekdanjih agentov FBI, ki so trdili, da so bili disciplinirani zaradi izražanja osebnih in političnih stališč. V Hong Kongu so se zaključili zaključni argumenti v sojenju Jimmyju Laiju, ustanovitelju pro-demokratičnega časopisa Apple Daily, ki mu grozi doživljenjska zaporna kazen. Medtem pa je bila Heather Honey, ki je zanikala izid volitev leta 2020, imenovana na višji položaj v ameriškem Ministrstvu za domovinsko varnost, zadolženem za integriteto volitev. V Šrilanki so izbruhnili protesti zaradi aretacije nekdanjega predsednika Ranila Wickremesingheja. V Chicagu je za vodjo strategije imenovan odvetnik za državljanske pravice, ki je v preteklosti že tožil policijo. Župan Chicaga, Brandon Johnson, je dejal, da je zapiranje kriminalcev zastarel način za boj proti kriminalu.
Sodniki in tožilci po Romuniji so začeli protestirati proti predlaganim spremembam pokojninske zakonodaje, ki bi vplivale na njihove pokojnine. Protesti vključujejo prekinitev dela in obravnavo samo nujnih primerov. Medtem ko se večina pridružuje protestom, so se protikorupcijski tožilci (DNA) odločili, da ne bodo prekinili dela, temveč bodo proteste podprli na druge načine in zahtevali umik predloga zakona.
V Srbiji in na Hrvaškem so bile sprejete nove odločitve glede pokojnin, ki se nanašajo na znesek, ki ga država zagotavlja za 40 let delovne dobe. V Srbiji je povprečna minimalna delavska pokojnina, izplačana julija, znašala 440 evrov za 31 let delovne dobe. Na Hrvaškem se spreminja izračun minimalne pokojnine, pri čemer se znesek usklajuje dvakrat letno glede na gibanje plač in cen.
V Romuniji so številni sodniki in tožilci prekinili delo v znak protesta proti vladnemu projektu znižanja posebnih pokojnin za sodnike. Protest se je začel 26. avgusta in se nadaljuje "nedoločen čas". Medtem je podjetje Vantara v Indiji izjavilo, da bo v celoti upoštevalo direktivo Vrhovnega sodišča za imenovanje posebne preiskovalne skupine (SIT) za preiskavo obtožb proti njihovemu zavetišču za divje živali v Gujaratovem Jamnagarju, ki je v lasti družbe Reliance.
V Romuniji so sodniki in tožilci napovedali prekinitev dela v znak protesta proti vladnim načrtom o znižanju posebnih pokojnin. Medtem pa je v Indiji družba Vantara obljubila, da bo v celoti upoštevala navodila Vrhovnega sodišča glede imenovanja posebne preiskovalne skupine (SIT) za preiskavo obtožb proti živalskemu vrtu v Jamnagarju, ki je v lasti družbe Reliance.
V Romuniji so številni sodniki in tožilci začasno prekinili svoje delo v znak protesta proti vladnemu načrtu za znižanje posebnih pokojnin za sodnike. Medtem je podjetje Vantara v Indiji izjavilo, da bo v celoti upoštevalo odločbo Vrhovnega sodišča o imenovanju posebne preiskovalne enote za preiskavo obtožb v zvezi z njihovim zavetiščem za divje živali v Gujarat.
V Romuniji se učitelji pripravljajo na proteste ob začetku novega šolskega leta. Sindikati v izobraževanju napovedujejo obsežne proteste in celo bojkot prvega šolskega dne 8. septembra. Predsednik Federacije Spiru Haret, Marius Nistor, je izjavil, da ne bo splošne stavke, ampak bo prišlo do bojkota začetka šolskega leta, ki ga bo spremljal velik shod pred palačo Victoria. Protesti so usmerjeni proti spremembam, ki jih prinaša 'Zakon Bolojan', in zahtevajo odstop Daniela Davida.
Upravni svet Hrvaškega zavoda za pokojninsko zavarovanje je sprejel sklep o uskladitvi pokojnin. Na 12. seji je bil sprejet sklep o aktualni vrednosti pokojnine, ki bo od 1. julija 2025 znašala 14,45 EUR. Izračun je bil narejen na podlagi uradnih podatkov Državnega zavoda za statistiko.
Hrvaški zavod za mirovinsko zavarovanje (HZMO) je sprejel odločitev o uskladitvi pokojnin, zaradi česar se bo aktualna vrednost pokojnin od 1. julija povečala za 6,48 odstotka. Usklajene pokojnine bodo izplačane septembra, skupaj s pokojninami za avgust. To je tretja največja stopnja uskladitve pokojnin od leta 1999.
Najvišja pokojnina v Romuniji, ki je julija znašala 98.000 lei neto (19.600 evrov), se je avgusta znižala po uvedbi zdravstvenega prispevka. Znižanje je bilo približno 2.000 evrov. Kljub temu prvih deset pokojnin še vedno presega 10.000 evrov neto mesečno.
V Španiji so izdatki za pokojnine avgusta dosegli rekordnih 13,621 milijarde evrov, kar je 6,2 % več kot lani. V Baskiji so pokojnine znašale skoraj 950 milijonov evrov, kar je 5,4 % več kot pred letom dni, povprečna pokojnina pa se je povečala za 71 evrov. Povprečna pokojnina za upokojitev v Španiji znaša 1.507,5 evrov mesečno, kar je 4,4 % več kot lani. Socialna varnost je izplačala 10,4 milijona pokojnin za približno 9,4 milijona ljudi.
Najvišja pokojnina v Romuniji se je avgusta znižala za 9.506 lejev zaradi uvedbe 10-odstotnega prispevka za zdravstveno zavarovanje (CASS). Julija je ta pokojnina znašala 98.000 lejev neto, po odbitku prispevka pa je padla na 88.558 lejev neto. Kljub znižanju prvih deset pokojnin še vedno presega 10.000 evrov neto mesečno.
Leonore Gewessler, vodja Zelenih, je ponovila svoje nasprotovanje znižanju pokojnin in plač javnih uslužbencev, ki so jih omenjali v delih koalicije. Poudarila je, da ne želi varčevati na račun šibkejših.
Nove analize razkrivajo, da bi se pokojnine v Veliki Britaniji aprila 2026 lahko povečale za več kot 550 funtov. V Bolgariji pa skoraj milijon upokojencev prejema minimalno pokojnino, natančneje več kot 936.000.
Avstrijski NEOS, natančneje njihov socialni govorec Johannes Gasser, predlaga, da se pokojnine v letu 2026 zvišajo nekoliko pod stopnjo inflacije. Razlog za to je zahtevna proračunska situacija in inflacija, ki je v Avstriji še vedno precej nad povprečjem Evropske unije. Če bi se upošteval trenutni prilagoditveni faktor na podlagi inflacije, bi se pokojnine zvišale za približno 2,7 odstotka, vendar Gasser predlaga zvišanje za okoli 2,2 odstotka.
Poljsko Ministrstvo za družino, delo in socialno politiko preučuje možnost spremembe sistema izplačevanja najnižjih pokojnin. Kot poroča "Rzeczpospolita", ministrstvo analizira možnost, da se najnižje pokojnine ne bi izplačevale mesečno, ampak enkrat na četrtletje. Razlog za to naj bi bili visoki stroški obdelave, ki v mnogih primerih presegajo vrednost same pokojnine. Zlasti to velja za zelo nizke pokojnine, ki jih ZUS (Zavod za socialno zavarovanje) izplačuje.
Romunska vlada je potrdila zakon o izplačilu zasebnih pokojnin (Pilon II), ki je bil v pripravi 17 let. Zakon omogoča Romunom, da ob začetku izplačevanja pokojnine izplačajo 30 % zbranih sredstev, preostanek pa se bo izplačeval v naslednjih osmih letih.
Venezuelanski Inštitut za socialno varnost (IVSS) je napovedal, da bo v četrtek, 21. avgusta, izplačal pokojnine za mesec september. Znesek pokojnine je določen pri 130 bolivarjih, kar je manj kot 1 ameriški dolar.
Potrošniške cene v Avstriji so se julija ponovno zvišale, inflacija je dosegla 3,6 odstotka, kar je največ po aprilu 2024. Dnevni nakupi so se v primerjavi z lanskim letom podražili celo za 5,1 odstotka. Statistični urad Avstrije je ugotovil, da so se najbolj podražila živila, stroški za elektriko in gostinske storitve. Prvotna hitra ocena je napovedovala 3,5-odstotno inflacijo.
V Nemčiji se tretjina samozaposlenih in mikropodjetnikov boji za svoje pokojnine in meni, da v starosti ne bodo mogli ohraniti svojega življenjskega standarda. To je pokazala študija münchenskega Inštituta za ekonomska raziskovanja IFO.
V Črni gori se danes začenja izplačevanje julijskih pokojnin. Povprečna pokojnina za julij znaša 536 evrov, medtem ko povprečna izplačana pokojnina z obračunanimi razlikami znaša 547,93 evrov. Za izplačilo vseh pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja je potrebnih okoli 66,92 milijona evrov.
Hrvaška obrtniška zbornica (HOK) je sporočila, da bodo lahko hrvaški upokojenci s 1. januarjem 2026 registrirali obrt ali nadaljevali z delom v obrti ob upokojitvi. HOK že leta zagovarja pravico obrtnikov do nadaljevanja dela ob upokojitvi. Obrtniki, ki dopolnijo 65 let, bodo imeli po novem možnost delati in prejemati delno pokojnino, pri čemer bo država odvzela 50 % pokojnine. HOK si prizadeva za pravico do polne pokojnine ob nadaljevanju obrtniške dejavnosti.
Ekonomistka Veronika Grimm je ponovno opozorila na nujnost zmanjšanja socialnih prejemkov v Nemčiji in posvarila pred lažnimi obljubami glede stabilnosti pokojnin, čeprav je vlada sprejela zakon za njihovo stabilizacijo v prihodnjih letih.
Moldavska vlada je odobrila podpis upravnega dogovora za izvajanje sporazuma med Moldavijo in Francijo o socialni varnosti. To bo omogočilo moldavskim državljanom, ki živijo v Franciji, da prejemajo starostne, družinske in invalidske pokojnine. Dogovor je bil podpisan v Parizu marca 2025.
V Federaciji Bosne in Hercegovine bodo jutri, 5. avgusta 2025, izplačali pokojnine za mesec julij, skupaj z enkratnim dodatkom v višini od 100 do 250 KM. Dodatek bodo prejeli tisti upokojenci, katerih pokojnina ne presega 1.500 KM.
Predsednik Javier Milei je zavrnil zakon, ki ga je julija sprejel kongres in bi zvišal pokojnine ter invalidske prejemke. Več kot 70 % upokojencev prejema minimalno pokojnino, ki znaša približno 275 ameriških dolarjev mesečno, kar jih postavlja pod prag revščine.
V Avstriji še vedno obstajajo precejšnje razlike v pokojninah med spoloma, pri čemer ženske prejemajo skoraj 40 odstotkov nižje pokojnine kot moški. Walter Pöltner, nekdanji vodja komisije za pokojninsko zavarovanje, je posvaril pred razpravo o revščini v zvezi s pokojninami. Razlike v pokojninah so še posebej velike v Zgornji Avstriji.
Avstrijski svet upokojencev pritiska na zvezno vlado, da se pokojnine v letu 2026 uskladijo z inflacijo, kot predvideva zakon. Predsednice sveta poudarjajo, da je to potrebno iz spoštovanja do starejše generacije.
V Avstriji ženske še vedno prejemajo povprečno 39,7 odstotka nižje pokojnine kot moški, kar je prvič, da je ta razlika padla pod 40 odstotkov. Kljub temu pa je Avstrija po podatkih Eurostata med državami EU z največjo razliko v pokojninah med starejšimi od 65 let.
Po ocenah naj bi se pokojnine v Avstriji leta 2026 zvišale za približno 2,7 odstotka. Ta potencialna povišica temelji na hitri oceni inflacije, ki jo je za julij pripravil Statistični urad Avstrije. Zakonsko določena vrednost prilagoditve je odvisna od povprečnih stopenj inflacije v obdobju od avgusta 2024 do julija 2025. Končna odločitev o višini pokojnin je sicer v rokah politike, ki lahko določi višje ali nižje zneske.
Nemška gospodarska ministrica Katherina Reiche je izrazila zaskrbljenost glede vzdržnosti nemških socialnih sistemov, pri čemer je poudarila, da se bliža prelomna točka. Njena izjava je sprožila razprave o nujnosti hitrih reform, še posebej na področju pokojnin, kar je naletelo na kritike. Reiche vztraja pri svojem predlogu, saj meni, da so reforme ključne za zagotovitev stabilnosti socialnih sistemov.
V Argentini je vlada uradno potrdila izplačilo bonusa v višini 70.000 argentinskih pesosov za upokojence z minimalnimi dohodki v avgustu 2025. Poleg tega se bodo minimalne pokojnine povečale za 1,62 % glede na indeks potrošniških cen (IPC) za junij, ki ga je objavil INDEC. Minimalna pokojnina bo tako znašala 384.305 argentinskih pesosov. Bonus ostaja zamrznjen od marca 2024.
Upokojenci so prejeli julijske pokojnine, ki so bile zaradi nove zakonske določbe o obveznem prispevku za dolgotrajno oskrbo za en odstotek nižje v primerjavi z junijskimi.
Argentinska vlada je uradno potrdila izredni bonus v višini 70.000 argentinskih pesos za upokojence in prejemnike pokojnin v mesecu avgustu. Ta ugodnost bo namenjena tistim, ki prejemajo minimalne pokojnine, in prejemnikom nepovratnih pokojnin. Odločitev je bila ratificirana z objavo odloka 523/2025 v uradnem listu, znesek pa se dodaja k 1,62-odstotnemu povečanju, ki je bilo napovedano prejšnji petek.
Število samostojnih podjetnikov, ki se upokojujejo s skromnimi pokojninami, narašča, kar je posledica povprečno 40 % nižjih prejemkov v primerjavi z zaposlenimi. Ena izmed zgodb izpostavlja posameznika, ki bo po 50 letih dela prejel le 1.120 evrov pokojnine, kar poudarja potrebo po strategijah za izboljšanje dostopa do dostojnega upokojitvenega obdobja za samozaposlene. Hkrati pa se povečuje zanimanje za aktivno jubilacijo, ki omogoča hkratno prejemanje pokojnine in nadaljevanje dela, kar se izkaže kot rešitev za posameznike, ki po upokojitvi težko najdejo nov smisel in se želijo ponovno izraziti. Novi zakonski pogoji za 100-odstotno pokojnino zahtevajo 36 let in pol delovne dobe, medtem ko tisti z le 15 leti delovne dobe prejemajo bistveno nižje zneske.
Argentinski nacionalni sklad za socialno varnost (ANSES) je uradno potrdil višje zneske jubilacij in pokojnin, ki bodo veljali od 1. avgusta. Hkrati je bila napovedana tudi izplačila zvišanih pokojnin za policiste in vojaško osebje, ki so bili odobreni s posebnim odlokom.
Večina ljudi lahko samo sanja o mesečni penziji, višji od 6.000 evrov. Vendar pa je za nekatere zvezne uslužbence v Nemčiji takšen znesek realnost. Članki podrobno opisujejo, kako ti posamezniki pridejo do te vsote, pri čemer se sklicujejo na natančno formulo.
Nemška obrtno-podjetniška zbornica je ponovila svoje pozive k reformam socialne varnosti zaradi dviga socialnih prispevkov, ki predstavljajo znatno breme za podjetja. Poudarili so, da dvig obremenitev za podjetja predstavlja velik problem, zlasti za obrtniški sektor, in zahtevajo ukrepanje vlade.
Stopnja zaposlenosti starejših v Franciji je leta 2024 nadaljevala svojo rast in dosegla nov rekord. Delež ljudi, starih od 60 do 64 let, ki so zaposleni, je zdaj 42,4 %, kar je najvišja stopnja od začetka merjenja leta 1975. Ta napredek je povezan z različnimi pokojninskimi reformami, ki so podaljšale poklicne kariere s prestavljanjem upokojitvene starosti.
Britanski dopustniki so to leto namesto plaž izbrali cenejše mestne oddihe, pri čemer so se vse bolj odločali za vzhodnoevropska mesta, kot so Krakov in Praga, namesto tradicionalnih počitniških destinacij. Lastniki avtodomov v Angliji pa so bili opozorjeni, da morajo za stroške zavarovanja odšteti od 250 do več kot 1000 funtov, odvisno od njihovih okoliščin.
Predstavniki treh združenj upokojencev so na srbskega premierja Đura Macuta naslovili dopis z zahtevo za srečanje v prihodnjih desetih dneh glede izboljšanja materialnega in socialnega položaja upokojencev. Poudarili so, da večina upokojencev živi na robu socialne vzdržnosti in zahtevajo pogovor o nadaljnji rasti pokojnin.
Belgijska zvezna vlada je pod vodstvom premierja Barta De Weverja dosegla poletni dogovor, ki vključuje ukrepe na področju pokojnin, zdravstvenih taks, davčne reforme in prožnosti dela. Sporazum, ki je bil dosežen po dolgotrajnih pogajanjih, so predstavili na novinarski konferenci ob 4.30 zjutraj, in velja za prvi pomemben dosežek zakonodajne vlade.
Španska vlada je zaradi pritiska generacije 'boomers' in finančnih težav sistema socialne varnosti primorana iskati inovativne rešitve za odložitev izplačevanja pokojnin. Letni izdatki za pokojnine, ki znašajo več kot 200 milijard, naj bi se še povečali z vstopom te generacije v pokojninski sistem. Ena od predlaganih rešitev je 'povratna upokojitev', nov tip upokojitve, ki bi lahko podaljšal delovno dobo upokojencev in s tem prispeval k izboljšanju stabilnosti pokojninskega sistema.
Portugalski premier Luís Montenegro je med razpravo o stanju države napovedal izredni dodatek za pokojnine, ki bo izplačan septembra, ter potrdil, da vlada pričakuje objavo novih tabel dohodnine (IRS) v ponedeljek, z učinkom v avgustu.