APDEJT.si

Mel Stride je opozoril Britance na nadaljnje "neprijetne šoke" pod vodstvom Rachel Reeves, pri čemer je poudaril, da je zakonodaja o zaposlovanju eden ključnih razlogov za rekordno število Britancev, ki so zapustili Združeno kraljestvo. Obenem je bila državna pokojninska trojna ključavnica označena za "nevzdržno", analitiki pa pozivajo laburistično vlado k uvedbi reform in znatnim prihrankom. Kljub temu, da naj ne bi prišlo do dviga davka na dohodek, bi se Rachel Reeves v naslednjem proračunu lahko zanašala na dvig dajatev.

Rast britanskega gospodarstva se je v tretjem četrtletju upočasnila na skorajšnje stagniranje, kar predstavlja udarec za britansko vlado pred prihajajočim proračunom. Zaradi tega se povečujejo pomisleki, kako lahko Rachel Reeves prepreči ponavljajoče se težave, saj močnejše finance zahtevajo močnejše gospodarstvo, davčne povišice in zmanjšanje porabe v proračunu pa bi lahko dodatno omejili gospodarsko aktivnost.

Kancelarko Rachel Reeves pozivajo k dvigu davkov srednjemu razredu, da bi zapolnila 50 milijard funtov veliko proračunsko luknjo. Nacionalni inštitut za ekonomske in socialne raziskave (NIESR) predvideva, da bo Reevesova morala uvesti najmanj 2-peni povišanje osnovne stopnje dohodnine. Inštitut opozarja, da je dolg Združenega kraljestva nevzdržen in da bo Reevesova morala doseči primarne proračunske presežke. Reevesova je tudi izjavila, da bi njena morebitna odstopitev povzročila gospodarski zlom države.

V Argentini je vladajoča stranka dosegla večinsko podporo za proračun v parlamentu s pomočjo guvernerjev. Opozicija pa si prizadeva za sejo, na kateri bi zbrala 129 glasov in uveljavila svoj predlog proračuna za leto 2026. Vlada ni uspela zavrniti opozicijskih predlogov, vendar si je pridobila čas za pogajanja z guvernerji.

Francoski poslanci so zaključili osem dni razprave o delu proračuna države, ki se nanaša na prihodke, vendar glasovanje o tem delu ni bilo izvedeno v torek, kot je bilo sprva predvideno. Predsedniki parlamentarnih skupin so bili sprejeti ob 13. uri, kar nakazuje na odločilni teden za vlado pri sprejemanju proračuna za leto 2026.

V Narodni skupščini so poslanci razpravljali o obdavčitvi premoženja (davek Zucman) in o morebitni začasni ustavitvi pokojninske reforme. Socialistična stranka je postavila vladi ultimatum glede davka Zucman in zahtevala večjo davčno pravičnost.

Francoska narodna skupščina je zavrnila zamrznitev davčne lestvice dohodnine v okviru pregleda predloga zakona o financah za leto 2026. Predlog o indeksaciji davčne lestvice dohodnine z ocenjeno inflacijo v višini 1,1 % je bil sprejet s široko koalicijo poslancev iz vseh političnih taborov. Sprejetje zamrznitve bi povzročilo, da bi dodatnih 200.000 gospodinjstev plačalo davek.

Premier Datuk Seri Anwar Ibrahim je v parlamentu predstavil proračun za leto 2026, ki znaša 419,2 milijarde RM. Skupna dodelitev sredstev za proračun 2026 pa znaša 470 milijard RM. Pričakuje se, da bo proračun okrepil gospodarstvo in izboljšal blaginjo ljudi.

Vlada je v predlogu sprememb državnega proračuna za leti 2026 in 2027, ki ga je potrdila prejšnji teden, določila razrez odhodkov po posameznih uporabnikih. Kot prednostna področja so navedena znanost, stanovanja, investicije, gospodarstvo, pokojninsko in zdravstveno varstvo, in sicer po ministrstvih.

Irski fiskalni svet (IFAC) je obtožil irsko vlado, da prikriva obseg prekomernih proračunskih izdatkov in s tem spodkopava verodostojnost proračunskega procesa. IFAC je pozval ministra za finance, naj v proračunu za leto 2026 določi realistične napovedi izdatkov, saj naj bi vlada načrtovala preveliko porabo. Fiskalni svet opozarja, da vlada pri načrtovanju proračuna nima jasnega načrta fiskalne politike in da naj zmanjša načrtovani proračunski paket zaradi velike negotovosti. Napoved proračuna za leto 2025 predvideva 3 milijarde evrov povečanja celotne porabe, dejanska poraba v letošnjem letu pa naj bi se povečala za 7,6 milijarde evrov.

Francoska intersindikalna zveza je pozvala k nacionalni mobilizaciji 18. septembra zaradi "muzeja grozot", kot so poimenovali predlog proračuna za leto 2026, ki ga je predlagal François Bayrou. Sindikati so se odločili za koordiniran dan mobilizacije, ki bo dopolnil gibanje blokade 10. septembra, glede katerega pa mnenja niso enotna. Mobilizacija vključuje stavke in demonstracije po celotni državi.

Evropska poslanka Silvija Sardone iz italijanske Lige je Evropskemu parlamentu poslala pismo, v katerem sprašuje, katere ukrepe namerava EU sprejeti proti začasnim prištinskim institucijam, da bi Srbom na Kosovu zagotovili polne demokratične in politične pravice v skladu z evropskimi standardi.

Francoski finančni minister Eric Lombard je izjavil, da ne vidi nevarnosti finančne krize v Franciji, kljub prihajajočemu glasovanju o zaupnici vladi. Lombard je poskušal pomiriti investitorje in poudaril, da Francija nima težav s financiranjem svojega gospodarstva. Minister je tudi dejal, da bo država dosegla cilj glede primanjkljaja v višini 5,4 % BDP.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je izrazil popolno podporo premierju Françoisu Bayrouju, ki se sooča z glasovanjem o zaupnici v parlamentu 8. septembra. Bayroujev položaj je postal negotov, saj številne politične stranke ne nameravajo podpreti njegove vlade. Nekdanji premier Édouard Philippe je ocenil, da je Bayroujeva poteza tvegana.

Francoska vlada se sooča z negotovo prihodnostjo, saj je premier François Bayrou napovedal glasovanje o zaupnici, ki bo potekalo 8. septembra. Opozicijske stranke so že napovedale, da bodo glasovale proti vladi, kar povečuje možnost njenega padca in potencialnih predčasnih volitev. Bayrou si z glasovanjem o zaupnici prizadeva zagotoviti podporo za svoj varčevalni proračun, vendar je opozicija zavrnila to možnost.

Francoski premier François Bayrou je napovedal novinarsko konferenco, na kateri bo poskušal okrepiti podporo vladnemu proračunu, ki predvideva več kot 40 milijard evrov rezov v javni porabi. Napoved konferenco prihaja v času možnih protestov in splošne krize francoske vlade. Bayrou bo parlament prosil za podporo pri izvedbi obsežnih proračunskih rezov, ki pa so naleteli na kritike tako iz leve kot iz desne strani političnega spektra. Medtem zdravstveni delavci napovedujejo proteste zaradi načrtovanih rezov v socialno porabo in višjih stroškov zdravil.

Premier François Bayrou je imel novinarsko konferenco ob začetku politične sezone. Na konferenci je govoril o proračunu in grožnji nezaupnice vladi.

Jean-Luc Mélenchon je pozval k odstopu Emmanuela Macrona, če François Bayrou ne bo dobil zaupnice. Hkrati je napovedal novo zahtevo za odstavitev predsednika v Narodni skupščini. Mélenchon je priznal porast antisemitizma v Franciji po napadih 7. oktobra in izrazil solidarnost s predsednikom Macrononom glede kritik ameriškega ambasadorja Charlesa Kushnerja.

Premier François Bayrou je napovedal glasovanje o zaupnici vladi 8. septembra, ki bo povezano s strogim varčevalnim proračunom za leto 2026. Odločitev je bila sprejeta pred razpravo o finančnem zakonu.

Premier François Bayrou je napovedal glasovanje o zaupnici v parlamentu 8. septembra. Napovedal je tudi, da bodo odpravili nepravične davčne niše in poenostavili birokracijo v proračunu za leto 2026. Bayroujeva vlada vidi več vzrokov za brezposelnost in poudarja učinkovito vrnitev na delo, ter opozarja na resnost situacije z dolgom. Opozoril je, da sta LFI in RN antagonistični politični organizaciji, ki bi lahko povzročili krizo. Sindikat CFDT je izrazil nezadovoljstvo s pomanjkanjem konkretnih napovedi s strani Bayrouja in izrazil dvom glede proračuna za leto 2026. Voditelji opozicije so napovedali svoje namere glede glasovanja o zaupnici.

Jean-Luc Mélenchon poziva sindikate k splošni stavki 10. septembra, da bi strmoglavili vlado, medtem ko politična scena ostaja razdeljena glede podpore gibanju, ki želi blokirati državo v protest proti vladnemu proračunu za leto 2026. Sindikati so glede tega gibanja zadržani.

Francoski premier François Bayrou bo v ponedeljek imel tiskovno konferenco ob 16. uri, kjer bo govoril o pripravi proračuna za leto 2026 in drugih političnih vprašanjih. Sandra Regol (EELV) je izrazila nezaupanje v vladne koncesije glede proračuna.

Malezijsko ministrstvo za zdravje (MOH) bo v proračunu za leto 2026 poseben poudarek namenilo reševanju problema debelosti in sladkorne bolezni. Minister za zdravje Dzulkefly Ahmad je poudaril, da sta ti dve bolezni ključni dejavnik pri naraščajoči razširjenosti nenalezljivih bolezni v Maleziji. Ministrstvo si prizadeva zmanjšati stroške, ki jih te bolezni povzročajo, saj ocenjujejo, da državo letno stanejo 64 milijard ringgitov.

Francoski premier François Bayrou je lansiral YouTube kanal in podcast z naslovom "FB Direct", da bi državljanom pojasnil predlog proračuna za leto 2026. Kljub temu je prva video objava dosegla le skromno število ogledov. Bayrou s to potezo sledi trendu politikov, ki se poslužujejo družbenih omrežij za neposredno komunikacijo z volivci.

Britanska finančna ministrica Rachel Reeves se sooča z velikim izzivom pri pripravi proračuna, saj jo ekonomisti opozarjajo na 'nemogočo trilemo'. Za izpolnitev fiskalnih pravil bo morala bodisi znatno zvišati davke za 40 do 50 milijard funtov, zmanjšati javno porabo ali pa spremeniti fiskalna pravila. Raziskovalni inštituti predlagajo povečanje davka na dohodek in reformo sistema davka na nepremičnine, s čimer bi zapolnili proračunsko vrzel. Reeves se mora odločiti, kako uskladiti izpolnjevanje obljub o javni porabi in obljub, da se davki ne bodo zviševali.

Vlada Malezije je ta četrtek začela posvetovanje o proračunu za leto 2026, da bi zbrala povratne informacije od različnih zainteresiranih strani. Komunikacijski minister Datuk Fahmi Fadzil je poudaril, da se bodo osredotočili predvsem na mikro, mala in srednja podjetja (MSME).

Travis Kelce je izrazil podporo svoji punci Taylor Swift po tem, ko je Donald Trump komentiral njen videz, vendar ni želel javno obsoditi predsednika. Hkrati je oglas podjetja American Eagle s Sydney Sweeney prejel kritike zaradi slogana 'Sydney Sweeney ima odlične kavbojke', ki so ga nekateri označili za žaljivega.

Francoski premier François Bayrou bo lansiral podkast in serijo videoposnetkov na YouTubu, da bi državljanom pojasnil proračun za leto 2026. Ta poteza sledi napovedi o načrtovanih prihrankih v višini 44 milijard evrov, s čimer želi Bayrou izboljšati svojo trenutno nizko priljubljenost in neposredno komunicirati s Francozi o proračunskih odločitvah.

Nemška vlada se sooča s precejšnjimi finančnimi izzivi, saj se trudi zapolniti proračunsko vrzel, ocenjeno na 200 milijard evrov. Kabinet je sprejel predlog proračuna za leto 2026, vendar ni pojasnil, kako namerava rešiti to težavo. Proračun vključuje rekordne investicije in povečanje izdatkov za obrambo.

Nemška zvezna vlada se je soočala z naraščajočo proračunsko vrzeljo do leta 2029, ki naj bi znašala 172,1 milijarde evrov, kar je skoraj 28 milijard evrov več od prejšnjih ocen. Ta povečana vrzel je bila posledica koalicijskih kompromisov in je predstavljala dodatno oviro za prihodnje proračunsko načrtovanje. Finančni minister Lars Klingbeil je v sredo predstavil drugi osnutek proračuna, ki ga bo kabinet še obravnaval, pri čemer so bili posebej zahtevni časi od leta 2027 naprej. Medtem se je v Castrop-Rauxlu kljub rešitvi dolgov pojavil finančni kaos, saj naj bi do leta 2036 v finančnem načrtu manjkalo 100 milijonov evrov, dolg pa naj bi do takrat znašal 947 milijonov evrov, kar je sprožilo vprašanje o morebitni finančni injekciji zvezne dežele.

Osem francoskih sindikatov je združilo moči in sprožilo peticijo proti predlogu proračuna za leto 2026, ki ga vodijo z ministrom Françoisom Bayroujem. Sindikati označujejo proračun kot »brutalen, nepravičen in neučinkovit« in se na ta način odzivajo podobno kot leta 2023, ko so se uprli pokojninski reformi. Gre za prvo skupno akcijo vseh osmih sindikatov po pokojninski reformi.

Vlada je danes objavila Poletno ekonomsko izjavo, ki podrobno določa znesek, namenjen davčnim olajšavam v prihajajočem proračunu. S tem dokumentom so bili določeni proračunski parametri, ki vključujejo davčni in izdatkovni paket v višini 9,4 milijarde evrov, kar bo služilo kot osnova za pripravo Proračuna 2026.

Vlada Françoisa Bayrouja si prizadeva za 43,8 milijarde evrov prihrankov za zmanjšanje primanjkljaja, pri čemer se pričakuje, da bodo nekateri ukrepi vplivali na proračun že leta 2026. Medtem so sindikati, vključno s CFDT, izrazili ogorčenje in protestirali proti načrtovani reformi nadomestil za brezposelnost ter drugim varčevalnim ukrepom. Marylise Léon iz CFDT je ponovno kritizirala vladne načrte in jih označila za 'popoln pokol', kar je povzročilo dodatno napetost med vlado in sindikati.