APDEJT.si

Catherine Bailhache, občinska svetnica iz Guérandeja v Loire-Atlantique (Francija), je bila najdena mrtva na svojem domu. 34-letni moški, ki ga je gostila, je bil aretiran. Moški se je skrival v kopalnici z nožem in je bil med aretacijo ranjen. Motiv za umor še ni znan.

Francoska nacionalna skupščina je z veliko večino glasov (255 za, 146 proti) sprejela prekinitev pokojninske reforme do januarja 2028. Poslanci so tudi zavrnili zamrznitev pokojnin in minimalnih socialnih prejemkov.

V Nacionalni skupščini se je začela razprava o predlogu za začasno ustavitev pokojninske reforme do januarja 2028. Razprava naj bi bila burna, za 2. december pa je napovedana stavka. Marine Le Pen je potrdila, da bodo poslanci Nacionalne skupnosti (RN) glasovali za začasno ustavitev reforme.

Nekdanji francoski premier Édouard Philippe je predlagal obsežen "davčni dogovor" s francoskimi podjetji, ki vključuje 50 milijard evrov znižanja davkov v zameno za enakovredno zmanjšanje državnih pomoči. Cilj tega ukrepa je spodbuditi proizvodnjo in povečati konkurenčnost podjetij. Philippe obljublja, da bo država znižala svoje izdatke v zameno za 250 milijard evrov v petih letih.

Stranka Renaissance je za županske volitve v Parizu potrdila podporo Pierre-Yvesu Bournazelu iz stranke Horizons Édouarda Philippa. Ta odločitev je povzročila razkol znotraj stranke, saj je del članstva podpiral Rachido Dati. Bournazel napoveduje, da bo 'premešal karte' v mestni politiki.

Predsednik Macron je pod pritiskom, da imenuje novega premierja, saj mora do ponedeljka predložiti predlog proračuna, sicer grozi politična in gospodarska blokada. Odločitev o tem, kdo bo novi premier, še ni bila sprejeta, krožijo pa različna imena. Marine Le Pen ni bila vključena v pogovore.

Socialisti so zahtevali zagotovila glede ustavitve pokojninske reforme. Vodja CGT Sophie Binet je poudarila, da je ustavitev lahko le korak k njeni ukinitvi. Republikanci so glede predlagane ustavitve razdeljeni. CFDT je pozdravil možnost ustavitve, medtem ko CGT še naprej zahteva njeno ukinitev.

Po odstopu francoskega premierja Lecornuja se je pritisk na Macrona še povečal. Različni francoski politiki ne želijo več sodelovati z njim. Strokovnjaki razpravljajo o Macronovih preostalih možnostih za rešitev politične krize. V komentarjih se pojavljajo celo predlogi o zamenjavi položajev med Merzom in Macronom, kjer bi Merz postal predsednik, Macron pa kancler.

Politična kriza v Franciji se je zaostrila, Macron pa se je znašel bolj osamljen kot kdaj koli prej. Sébastien Lecornu je dobil mandat za zadnje poskuse oblikovanja vladne koalicije, pri čemer se osredotoča na proračun in Novo Kaledonijo. Kljub temu pa le malo ljudi verjame v uspeh teh pogajanj.

Sébastien Lecornu je odstopil s položaja francoskega premierja manj kot mesec dni po imenovanju, Emmanuel Macron pa je njegov odstop sprejel. Lecornu je dejal, da 'pogoji za nadaljnje opravljanje funkcije niso bili več izpolnjeni'. Do odstopa je prišlo kmalu po predstavitvi nove vlade in je Francijo pahnilo v politično krizo.

Sébastien Lecornu je odstopil s položaja francoskega premierja dan po imenovanju vlade. Razlog za odstop so bile ostre kritike glede sestave vlade, ki po mnenju kritikov ni prinesla želenih sprememb. Marine Le Pen je Lecornujev odstop pozdravila kot razumno potezo. Lecornu je ob odstopu izrazil obžalovanje nad strankarskimi apetitami, ki so se pojavile med sestavljanjem vlade.

Stranka Morena v mehiškem parlamentu načrtuje znatne reze v proračunih INE (Nacionalnega volilnega inštituta), TEPJF (Zveznega volilnega sodišča) in sodstva za leto 2026. Poslanec Ricardo Monreal je pojasnil, da so te poteze posledica pomanjkanja utemeljenosti v njihovih zahtevah in odsotnosti zveznih volitev.

Vlada premierja Francoisa Bayrouja je padla po glasovanju o nezaupnici, potem ko državni zbor ni podprl njegovega proračunskega načrta. Predsednik Macron se sooča z izjemno težko nalogo iskanja novega premierja, kar bo že sedmi v njegovem mandatu, sredi politične in gospodarske krize v Franciji.

Premier François Bayrou je po neuspešnem glasovanju o zaupnici v državnem zboru odstopil. Predsednik Emmanuel Macron naj bi v naslednjih dneh imenoval že petega premierja v manj kot dveh letih. Jean-François Copé je kritiziral politično situacijo, opozicija pa je Bayrouja ostro obsodila.

Premier François Bayrou se je 8. septembra soočil z glasovanjem o zaupnici. Pred glasovanjem je imel splošni politični govor, v katerem je izpostavil, da je proizvodnja nacionalna urgenca. Poudaril je, da imamo dve obveznosti glede priseljevanja: nadzorovati prihode in integrirati tiste, ki bodo tukaj. Opozoril je, da je odplačevanje dolga tiha, podzemna, nevidna in nevzdržna krvavitev. Izpostavil je, da je vitalna prognoza ogrožena in da je želel ta preizkus resnice.

Francoska ministrica za enakost med ženskami in moškimi, Aurore Bergé, je izrazila svoje nasprotovanje nadomestnemu materinstvu (GPA), saj meni, da je to "popolnoma v nasprotju" z "dostojanstvom žensk". Njena izjava je odziv na pobudo Gabriela Attala, poslanca stranke Renaissance, ki želi sprožiti razpravo o legalizaciji GPA znotraj stranke.

Poslanka francoske stranke Renaissance (EPR), Violette Spillebout, je javno izrazila nasprotovanje predlogu Françoisa Bayrouja o ukinitvi dveh praznikov z namenom zmanjšanja proračunskih stroškov. Spilleboutova meni, da je ta ukrep v nasprotju z njenimi vrednotami in predstavlja nezaupnico do državljanov.

Poslanec stranke Renaissance, Denis Masséglia, je sprožil polemiko s prijavo na dobrodelni maraton streamerjev ZEvent. Organizatorji so se odločili, da ne želijo politizirati dogodka, zato so se odločili izključiti politike iz sodelovanja.

Premier François Bayrou je izrazil svoje mnenje o napetostih v vladi in primeru Rachide Dati. Poudaril je, da je spoštovanje sodstva ključnega pomena, in kritiziral ministrico za kulturo zaradi njenega ostro naravnanega odnosa do sodnikov, ki so odredili sojenje v zadevi korupcije. Bayrou je izjavil, da je spoštovanje temelj za vse v vladi in da je treba ohraniti zaupanje v pravosodje v času političnih napetosti.

Francoski minister za notranje zadeve Bruno Retailleau je v nedavnem intervjuju napovedal konec "macronizma" po predsedniških volitvah leta 2027, s čimer je sprožil ostro kritiko s strani vladajoče stranke Renaissance. Retailleau, ki se je opisal kot gaullist, ne pa macronist, je izrazil mnenje, da se bo "macronizem" zaključil z Emmanuelom Macronom. Njegovi komentarji so naleteli na močan odziv, saj so jih v predsedniškem taboru označili za "nesprejemljive". Sam Retailleau se je kasneje zagovarjal z izjavo, da bi morali politiki lahko izražali svoje razlike, ne da bi za to bili deležni kritik, in zatrdil, da ne vidi, kaj je povzročilo takšen odziv.

Medtem ko je peticija proti zakonu Duplomb presegla 1,7 milijona podpisov, so se pojavile nepreverjene informacije o domnevni manipulaciji in možnosti večkratnega podpisovanja. Pojavile so se tudi nasprotne peticije v podporo zakonu in kmetijskemu sektorju, ki želijo uravnotežiti javno razpravo. Dve okoljski združenji sta pozvali francoskega predsednika Emmanuela Macrona, naj uporabi svoj vpliv za revizijo besedila zakona, kar odpira možnost ponovnega pregleda spornega zakona kljub nasprotovanju predsednika FNSEA.

Peticija proti zakonu Duplomb je presegla 1,5 milijona podpisov, kar je spodbudilo vlado in opozicijo k pripravljenosti za parlamentarno razpravo. Ministrica za kmetijstvo, Annie Genevard, se je izrekla za odprtost vlade za razpravo, medtem ko je Marine Le Pen podprla razpravo, a kritizirala "propagando levice". Gabriel Attal in stranka Renaissance sta se znašla v težkem položaju, saj so bili vedno razdeljeni glede okoljskih vprašanj. Dominique Voynet je izrazila olajšanje nad uspehom peticije, ki po njenem mnenju kaže na prebujanje javnega mnenja glede okoljskih vprašanj. Ustavni pravnik Benjamin Morel je pojasnil, da uspeh peticije odpira razpravo o spornem zakonu, ki omogoča vrnitev nekaterih pesticidov. Levičarske stranke še naprej pritiskajo za razpravo o razveljavitvi zakona.