Po navedbah ameriških uradnikov je Ukrajina sprejela mirovni načrt, ki ga je predlagal Donald Trump za končanje vojne z Rusijo. Tiskovna predstavnica Bele hiše, Caroline Levitt, je potrdila, da se večina točk načrta strinja.
Medtem ko evropske države poskušajo nevtralizirati ruski mirovni načrt, ki naj bi Ukrajino prepustil Putinu in omogočil Rusiji prisotnost obsežne vojske ob meji, so se pojavila nasprotujoča si poročila o morebitnem dogovoru med Ukrajino in ZDA glede mirovnih pogojev. Kljub temu je ruski zunanji minister Sergej Lavrov ohlajal optimizem glede dogovora.
Rusija je izdala nov slovar, ki izključuje nekatere besede, med njimi 'prdec', medtem ko definicija besede 'upanje' sploh ne obstaja. Dogodek sproža kritike glede cenzure in omejevanja izražanja v državi.
Ukrajina naj bi se strinjala z mirovnim predlogom za končanje vojne z Rusijo, pri čemer naj bi bilo treba urediti le še "manjše podrobnosti", kot poroča ameriški uradnik. Rusija se na predlog še ni odzvala. Hkrati naj bi potekali tajni pogovori med ZDA in Rusijo v Združenih arabskih emiratih, kjer naj bi visoki ameriški vojaški uradnik srečal rusko delegacijo, da bi razpravljali o ukrajinskem mirovnem načrtu.
Ukrajina in Rusija sta si v torek izmenjali "obsežne" zračne napade, v katerih je umrlo najmanj deset ljudi. Hkrati se pospešujejo prizadevanja za pregled načrta Združenih držav za končanje vojne. Po nočnih ruskih napadih na Kijev, v katerih je umrlo šest ljudi, se danes v Združenih arabskih emiratih sestajajo predstavniki Ukrajine, Rusije in Združenih držav, da bi razpravljali o mirovnem načrtu z 28 točkami. Rusija je izvedla zračni napad z droni in raketami na Kijev in njegovo okolico, pri čemer je umrlo najmanj devet ljudi.
ZDA naj bi v Abu Dabiju pritiskale na Ukrajino, da sprejme zmanjšanje vojaških sil na 800.000 vojakov. Medtem so se okrepili spopadi med Ukrajino in Rusijo, pri čemer so obe strani izvedle smrtonosne napade. Kljub temu se nadaljujejo pogajanja o mirovnem sporazumu, kjer naj bi Kijev privolil v revidiran mirovni načrt.
Ukrajina se je strinjala z okvirom mirovnega sporazuma za končanje vojne z Rusijo, vendar je po besedah ameriškega uradnika treba urediti še nekaj manjših podrobnosti. Pogajanja potekajo, medtem pa obe strani nadaljujeta z uporabo smrtonosnih napadov z droni.
Srbiji grozi energetska kriza, saj je edina rafinerija v državi, NIS, blizu popolne zaustavitve delovanja zaradi ameriških sankcij proti ruskemu lastniku. Te sankcije so prekinile dobavo nafte, kar bi lahko povzročilo pomanjkanje goriva v državi, je povedal srbski predsednik Aleksandar Vučić.
Ukrajina in ZDA naj bi se po besedah ukrajinskih uradnikov uskladili glede ključnih točk mirovnega načrta, ki ga predlagajo ZDA. Predsednik Volodimir Zelenski naj bi se v kratkem srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v ZDA, da bi dokončno oblikovali dogovor o končanju vojne z Rusijo. Nekateri detajli sporazuma še zahtevajo usklajevanje.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je pohvalil slovaškega premierja Roberta Fica, madžarskega premierja Viktorja Orbána in verjetnega prihodnjega češkega premierja Andreja Babiša kot primere evropskih politikov, ki so pragmatični in jim je mar za svoje državljane. Lavrov je to izjavil v intervjuju za youtubovski kanal združenja Francosko-ruski dialog.
Markus Söder je v bavarskem parlamentu podal vladno izjavo o naslednjem proračunu in že na začetku ostro napadel opozicijsko stranko AfD, ki jo je označil za »priležnike Moskve«.
Rusija je ponovno napadla Kijev, pri čemer je umrlo najmanj šest ljudi. Hkrati naj bi v Abu Dabiju potekali ločeni pogovori med ameriškimi, ruskimi in ukrajinskimi uradniki o mirovnem sporazumu, ki temelji na ameriškem predlogu. Ukrajina poskuša ohraniti dobre odnose z ZDA, medtem ko potekajo pogovori o mirovnem načrtu, in si prizadeva, da bi Rusija sama zavrnila mirovni načrt, ki vključuje evropske in ukrajinske predloge. V ZDA, Ukrajini in Evropi potekajo razprave o novem mirovnem načrtu, ki naj bi ga predložili Kremlju.
Z ruskega kozmodroma Pleseck je bila izstreljena raketa Angara-1.2, ki nosi vojaške satelite. Izstrelitev je bila izvedena v interesu ruskega Ministrstva za obrambo.
Romunska in nemška bojna letala, ki delujejo pod okriljem zveze Nato, so bila danes poslana v zrak blizu romunsko-ukrajinske meje zaradi zaznanega vdora drona, ki je prodrl najgloblje doslej v romunski zračni prostor. Incident se je zgodil, ko so droni vdrli tudi v zračni prostor sosednjih držav, Romunije in Moldavije.
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je bil kritiziran zaradi svojega odnosa do Naftne industrije Srbije (NIS). Nekdanji predsednik Boris Tadić trdi, da je Vučić dal prednost interesom Rusije pred interesi srbskih državljanov. Tadić upa, da se situacija ne bo končala z nacionalizacijo, vendar meni, da bi morali tisti, ki vodijo državo, pustiti to možnost odprto. Diplomat Nebojša Vujović je dejal, da bo Vučić v vsakem primeru 'gubitnik', in dodal, da bi bil Vučić v Moskvi izpostavljen, če bi nacionaliziral NIS. Vučić je izjavil, da ne bo pokvaril odnosov z Rusijo, ker Rusija ni najprej ponudila Srbiji, da odkupi njihov delež v NIS.
Ukrajinske oblasti so se strinjale z mirovnim načrtom, ki ga je pripravila administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa za rešitev konflikta z Rusijo, poroča CBS News, ki se sklicuje na vire.
Hekerji, ki delajo za rusko obveščevalno službo, so jeseni napadli ameriško inženirsko podjetje, ker je to podjetje sodelovalo z ameriško občino, ki ima pobrateno mesto v Ukrajini. Ameriško podjetje za kibernetsko varnost Arctic Wolf je odkrilo rusko kampanjo in opozorilo na spreminjajoče se orodje in taktike ruske kibernetske vojne.
Ukrajinske sile so izvedle koordinirane napade na ruske cilje, vključno z letalsko bazo Taganrog Južni v Rostovski oblasti. Po napadu so poročali o velikih požarih na območjih, povezanih s popravili in testiranji letal. Po prvih informacijah naj bi bilo zadeto eno redkih letal Beriev A-60, opremljeno z laserjem. Letalo je bilo razvito za testiranje sistemov usmerjene energije za rusko vojsko. V mestu Taganrog je bilo slišati več kot 20 eksplozij, poškodovani sta bili dve stanovanjski stavbi in ena zasebna hiša, pa tudi skladišče v industrijskem območju.
Poljski predsednik Karol Nawrocki je med obiskom v Pragi kritiziral Evropsko unijo in jo obtožil centralizacije moči ter poseganja v suverenost držav članic. Na Karlovi univerzi je izrazil podporo EU, vendar poudaril, da si ne želi prevelike centralizacije in federalizacije, kjer bi dve največji državi imeli preveč moči. Izpostavil je tudi nevarnost ruskega imperializma.
V okrožju Vaslui je strmoglavil ruski dron, potem ko je preletel romunski zračni prostor. Prebivalci treh okrožij so prejeli opozorila RO-Alert. Informacije o vdoru drona so dosegle prebivalce več okrožij, kar je sprožilo kritike na račun romunskega obrambnega ministrstva pod vodstvom Ionuța Moșteanuja, ki naj bi bilo preobremenjeno.
Ukrajina je ZDA postavila pogoj za začetek mirovnih pogovorov, in sicer prekinitev ognja. Mirovni načrt za Ukrajino, ki so ga predlagale ZDA, je bil skrajšan na manj kot 28 točk. Ruski svetovalec Ušakov je kritiziral evropske protipredloge k mirovnemu načrtu, ki ga je pripravile ZDA, kot nekonstruktivne in nesprejemljive za Moskvo. Kijev in Washington naj bi se uskladila glede ključnih vprašanj v ameriškem mirovnem načrtu.
Kremelj je izjavil, da je mirovni načrt Donalda Trumpa za Ukrajino dobra osnova za pogovore o končanju konflikta. Tiskovni predstavnik Kremlja je zagotovil, da je Rusija pripravljena na diplomatsko rešitev spora in da je udeležba Evrope pri tem nujna. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je dejal, da mora načrt vključevati dogovor, dosežen med Putinom in Trumpom na srečanju na Aljaski.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da je Evropa zamudila priložnost za prispevek k rešitvi konflikta v Ukrajini in da ni izpolnila pričakovanj v zvezi z mirovnimi pogajanji. Ob tem je izrazil pričakovanja do ZDA.
Zaradi pomanjkanja ruskih rekrutov naj bi Rusija prevarala tujce iz Kenije, Nepala, Tadžikistana in drugih držav, da bi se pridružili vojni v Ukrajini. Vojni ujetniki trdijo, da so bili zavedeni in niso želeli sodelovati v vojni.
Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo podporo političnemu kursu Milorada Dodika, voditelja bosanskih Srbov, po predsedniških volitvah v Republiki Srbski. Ministrstvo je v izjavi obsodilo poskuse destabilizacije razmer s pritiskom na sodne in volilne organe ter označilo odstranitev Dodika z oblasti za nezakonito. Poudarili so, da državljani niso dovolili izkrivljanja njihove volje in so ponovno izrazili podporo Dodikovi ekipi, kar po mnenju ministrstva kaže na enotnost naroda in njegovo pripravljenost braniti lastne interese.
Ruski minister za finance, Anton Siluanov, je na mednarodnem forumu Finančne univerze izjavil, da se obdobje prevlade ogljikovodikov v ruskem gospodarstvu počasi končuje. Državo je pozval, naj se pripravi na prehod na nove, tehnološko usmerjene »motorje« rasti.
Nizozemci, ki živijo v Ukrajini, so v odprtem pismu izrazili nasprotovanje pritisku na Ukrajino, da bi odstopila ozemlje Rusiji ali oslabila obrambo. Pozivajo k pritisku na Rusijo, da ustavi napade, in ne na Ukrajino.
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je opozoril na resne posledice za gospodarstvo Srbije, če bi se ustavilo delovanje naftne družbe NIS zaradi sankcij. Vučić je ponudil ruskim lastnikom 50-dnevni rok za prodajo kontrolnega deleža v družbi, ki je pod ameriškimi sankcijami. Vlada je razpravljala o možnosti nacionalizacije NIS, vendar se je odločila dati ruskim akterjem priložnost za iskanje novega investitorja.
Ukrajina in Rusija sta poročali o obsežnih napadih na njunih ozemljih. V Kijevu je bilo ubitih najmanj sedem ljudi, ranjenih pa 20, medtem ko so ruski uradniki sporočili, da so bili v ukrajinskih napadih v regiji Rostov ubiti trije ljudje. Ukrajinsko ministrstvo za energijo je ruski nočni napad označilo za "obsežen kombiniran napad" na energetsko infrastrukturo, ki je prizadel objekte v Kijevu in regijah Kijev, Odesa, Černigov, Dnipropetrovsk in Harkov.
Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je sprejel poročilo državnega sekretarja Sveta za varnost Aleksandra Volfoviča, ki je poročal o aktualnih varnostnih vprašanjih.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da mora biti mirovni načrt za Ukrajino usklajen z dogovori med predsednikoma Putinom in Trumpom, ki so bili sklenjeni na Aljaski. Vodja ukrajinskega sveta za nacionalno varnost, Rustem Umerov, je potrdil usklajenost ZDA in Ukrajine glede ključnih točk mirovnega načrta.
Sodišče je ustavilo postopek proti poročniku, ki je na poligonu v Primorski regiji ustrelil 19-letnega nabornika. Obtoženi je odšel v vojno. Pred tem so poročali, da je bil kazenski postopek začasno ustavljen.
Andrej Babiš naj bi predsedniku Petru Pavlu v sredo ob 14:00 na Praškem gradu predstavil seznam kandidatov za ministre. Babiš je opozoril, da v predlogu državnega proračuna manjka 95 milijard kron, zato meni, da ga je treba predelati. Politologinja meni, da so Motoristi v izsiljevalskem položaju.
Moldavska policija je potrdila, da je bil dron, ki je pristal v naselju Cuhureștii de Jos v okrožju Florești, ruske izdelave in tipa Gerbera. Preiskava je pokazala, da dron ni prevažal eksploziva. Dron Gerbera se lahko uporablja za zavajanje, nadzor in zbiranje informacij.
Avstralijo pozivajo k ukrepanju glede uvoza ruske nafte, saj se vpliv Rusije v Aziji krepi kljub sankcijam, uvedenim zaradi invazije na Ukrajino. Rusija je postala peta najmočnejša država v Aziji, kar kaže na njeno odpornost proti mednarodnemu pritisku.
Evropski poslanci so glasovali za poglobitev integracije obrambne industrije EU z Ukrajino. Razlog za to je negotovost glede ameriškega mirovnega načrta in ruske operacije nekonvencionalnega bojevanja, ki vznemirjajo 27-članski blok.
Indijske banke so pripravljene razmisliti o financiranju trgovine z rusko nafto, če dobava ne bo prihajala od dobaviteljev na črni listi in bodo transakcije skladne s sankcijskim zakonodajo. V Indiji načrtujejo ponovno vzpostavitev plačil za nafto iz Rusije.
Administrativna stavba na pomorskem terminalu Kaspijskega naftovodnega konzorcija (KTK) v bližini Novorosijska je bila poškodovana po napadu z droni. V družbi so pojasnili, da so deli dronov zadeli administrativno stavbo terminala KTK. Glavni center upravljanja KTK se nahaja v Južni Ozerjevki, od koder nadzorujejo celoten naftovodni sistem Tengiz–Novorosijsk v Rusiji in Kazahstanu. Med napadom so zaustavili operacije natovarjanja nafte. V napadu ni bil nihče poškodovan, saj so osebje evakuirali po razglasitvi splošnega alarma.
/2025/11/25/000-849f7l9-69256a8be6895161542356.jpg)
Po intenzivnih pogovorih med Washingtonom, Kijevom in evropskimi prestolnicami se je Rusija odzvala na ameriški mirovni načrt za Ukrajino. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je zavrnil evropski protipredlog in zagrozil z okrepitvijo bombardiranja, če Kijev ne sprejme načrta Donalda Trumpa. Ukrajinski zunanji minister je ruske napade označil za "teroristični odziv" na ameriški načrt, pri čemer je v ruskih napadih na Kijev umrlo šest ljudi.
Po podatkih Vseruskega centra za preučevanje javnega mnenja (VCIOM) približno 64 odstotkov Rusov meni, da je zahteva po prepovedi popustov na spletnih tržnicah pri plačilu z njihovimi bankami nepravična.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je izrazil zaskrbljenost, da lahko ruske balistične rakete dosežejo katero koli točko v Evropski uniji. Poleg tega je Macron poudaril, da ima Evropa pravico upravljati z zamrznjenimi ruskimi sredstvi.
Ukrajina naj bi se po poročanju ameriških medijev strinjala z glavnimi točkami mirovnega načrta, ki ga je predlagala Trumpova administracija. Urediti naj bi bilo treba le še nekatere manjše podrobnosti. O tej temi naj bi ZDA in Rusija potekale pogovore v Abu Dabiju. Pričakuje se tudi srečanje med Zelenskim in Trumpom v naslednjih 24 urah. Nemški zunanji minister je opozoril, da bi bila Rusija do leta 2029 lahko sposobna napasti državo članico Nata.
Naftna industrija Srbije (NIS) je sporočila, da se rafinerija nafte v Pančevem pripravlja na zaustavitev obratovanja zaradi pomanjkanja surove nafte, kar je posledica sankcij, ki jih je uvedlo Ministrstvo za finance ZDA proti podjetju NIS. Rafinerija je že ustavila predelavo surove nafte. Narodna banka Srbije je napovedala, da bo ustavila plačilni promet z NIS-om, če podjetje ne bo dobilo licence za poslovanje do predvidenega roka.
Finska gradi ograjo za zaščito pred Rusijo, ki se nahaja le meter od ruske meje. Finska radiotelevizija Yle poroča, da je ograja v Laplandiji na vzhodni meji skoraj dokončana, inšpekcija pa je predvidena za 9. december.
Emmanuel Macron je izjavil, da je Evropa vstopila v novo fazo strateškega konflikta z Rusijo, pri čemer je poudaril grožnjo, ki jo predstavlja Moskva. Hkrati je zavrnil možnost, da bi Francija v okviru reforme služenja vojske napotila mlade Francoze v Ukrajino. Macron je pojasnil, da so bile besede načelnika generalštaba francoske vojske, ki naj bi pozival Francoze, naj bodo pripravljeni na "izgubo svojih otrok" zaradi zadrževanja Rusije, iztrgane iz konteksta. Poudaril je, da ne bo takojšnjega pošiljanja francoskih vojakov v Ukrajino, vendar je dodal, da je približno 20 držav pripravljenih sodelovati v "sileh za odvračanje" po koncu spopadov.
Ruski preiskovalni odbor je ponovno odprl kazensko preiskavo umora dveh žensk, ki se je zgodil leta 1996 v Volgogradu. Regionalni oddelek ruskega preiskovalnega odbora je sporočil, da sta bili žrtvi zločina sorodnici umetnika Prohorja Šaljapina.
Evropski diplomati izražajo zaskrbljenost, da bi lahko načrt za uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za posojilo Ukrajini propadel zaradi ameriškega načrta za ureditev konflikta. Politico poroča, da EU ni več določitelj standardov za digitalne storitve, saj je to vlogo prevzela Amerika. Različne države EU še niso dosegle enotnega stališča glede konfiskacije ruskega premoženja, pri čemer se čaka na pritisk morebitnega predsednika ZDA Donalda Trumpa. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa se sooča z dilemo, ali sprejeti mirovno ponudbo Trumpa ali se zanašati na evropsko pomoč.
Igor Sečin, vodja ruske naftne družbe Rosneft, je opozoril, da lahko sankcije, ki so jih ZDA, evropske države in njihovi zavezniki uvedli proti Rusiji in Kitajski, povzročijo novo gospodarsko krizo na Zahodu. Po njegovem mnenju te sankcije ogrožajo svetovno gospodarstvo.
Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je izjavil, da rafinerija NIS še ni ugasnjena, vendar deluje v režimu tople cirkulacije. Opozoril je, da ima rafinerija še štiri dni časa do popolne zaustavitve, če ameriška vlada ne odobri operativne licence. Pozval je OFAC in ameriško vlado, da odobrita licenco.
Načelnik generalštaba češke vojske, Karel Řehka, je na vojaškem zboru poudaril, da je Rusija zaradi svoje agresivne politike največja grožnja varnosti Češke republike. Opozoril je, da je Rusija postala nepredvidljiva in agresivna ter preizkuša meje. Predsednik Petr Pavel je kritiziral programsko izjavo vlade, ker ne omenja ruske grožnje.