APDEJT.si

Brazilski predsednik Lula da Silva je izjavil, da je Brazilija svetu dala lekcijo iz demokracije s prijetjem nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara. Bolsonaro je bil obsojen na 27 let in tri mesece zapora, Lula pa je pohvalil delovanje pravosodja in zrelost države.

Jair Bolsonaro je bil po aretaciji preventivno pridržan v sobi na sedežu Zvezne policije v Brasílii, ki je imela lastno kopalnico, televizijo in klimatsko napravo. Njegov odvetnik je dejal, da je Bolsonaro ogorčen nad odločitvijo o preventivnem priporu. Po navedbah je bil aretiran tudi zato, ker naj bi poskušal odstraniti elektronsko zapestnico. Njegov sin, Eduardo Bolsonaro, trdi, da minister Moraes želi uničiti njegovega očeta.

Alberto Núñez Feijóo, predsednik španske Ljudske stranke (PP), je napovedal, da bo sprožil ustavni spor na ustavnem sodišču proti kongresu zaradi blokiranja 31 zakonov, ki jih je sprejel senat. PP bo ukrepal tudi proti predsednici kongresa, Francini Armengol, in obljublja pravno reformo za povrnitev neodvisnosti zakonodajne oblasti. Feijóo trdi, da kongres sistematično blokira zakone, ki jih predlaga PP iz senata, in napoveduje odločne ukrepe proti odgovornim.

Po obsodbi Jairja Bolsonara zaradi poskusa državnega udara so se pojavili različni odzivi. Njegov sin, senator Flávio Bolsonaro, je izrazil ogorčenje nad sodbo in napovedal, da je ne bodo sprejeli ter se bodo borili do konca. Lula da Silva je dejal, da vsak sodnik vidi, kar želi videti. Bolsonaro in njegovi zavezniki pa bodo morali plačati 30 milijonov realov zaradi uničenja 8. januarja.

Brazilsko vrhovno sodišče je obsodilo nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara na več kot 27 let zapora zaradi poskusa državnega udara. Bolsonaro je postal prvi nekdanji predsednik države, ki je bil obsojen zaradi poskusa strmoglavljenja vlade. Obsodba je sprožila različne odzive, od veselja med nasprotniki do nezadovoljstva in fantazij o ameriški intervenciji med njegovimi podporniki. Kljub obsodbi ostaja vprašanje, ali bo Bolsonaro dejansko moral v zapor.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro je bil obsojen na 27 let in 3 mesece zapora zaradi organiziranja poskusa državnega udara leta 2022, ki pa ni uspel zaradi pomanjkanja podpore vojaškega vrha. Obsodba je sprožila takojšnje odzive v Čilu, vključno s komentarji Joséja Antonia Kasta, ki je obsodbo izpodbijal, kar je povzročilo ostre odzive.

Nekdanjega brazilskega predsednika Jairja Bolsonara so obsodili na več kot 27 let zapora zaradi načrtovanja državnega udara po njegovem porazu na volitvah leta 2022. Sodeloval naj bi z vojsko in zavezniki. Bolsonaro je prvi nekdanji predsednik Brazilije, ki je bil obsojen zaradi poskusa državnega udara.

Sodnik vrhovnega sodišča Luiz Fux je glasoval za oprostitev Jairja Bolsonaroja vseh obtožb, povezanih s poskusom državnega udara. S tem je razmerje glasov v sojenju 2 proti 1 za obsodbo. Sodnik je obsodil politično motiviranost sojenja.

Brazilija je ostro obsodila grožnje Združenih držav Amerike z uporabo vojaške sile, ki so prišle iz Bele hiše po izjavah Donalda Trumpa. Grožnje so povezane s sojenjem Jairu Bolsonaru, Trumpovemu zavezniku, zaradi poskusa državnega udara. Integranti vlade Lule so ocenili to kot resno grožnjo.

Brazilski vrhovni sodnik Luiz Fux je nepričakovano glasoval za razveljavitev sojenja Jairu Bolsonaru zaradi pomanjkanja pristojnosti sodišča. Kljub temu je sodnik Fux začel glasovati v sojenju nekdanjemu predsedniku Jairu Bolsonaru, ki je obtožen načrtovanja državnega udara. Kljub temu sta že dva sodnika glasovala proti Bolsonaru, kar nakazuje na morebitno večinsko obsodbo.

Na brazilski dan neodvisnosti so se v več mestih zbrali podporniki nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara, da bi protestirali proti sojenju, ki ga bremeni načrtovanja državnega udara po njegovem porazu na volitvah leta 2022. Protesti so potekali nekaj dni pred zaključkom sojenja.

V Braziliji poteka sojenje proti nekdanjemu predsedniku Jairu Bolsonaru, ki je obtožen orkestriranja poskusa ohranitve oblasti po porazu na volitvah leta 2022. Sodnik Alexandre de Moraes, ki vodi postopek, je postal kontroverzna figura, saj ga nekateri vidijo kot branitelja demokracije, drugi pa kot "diktatorja". Bolsonarovi podporniki so po volitvah vdrli v vladne zgradbe v Brasílii. Bolsonaro zanika vse obtožbe in trdi, da so politično motivirane.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro je obtožen orkestriranja poskusa ohranitve oblasti po porazu na volitvah leta 2022, kar je doseglo vrhunec z vdori in vandaliziranjem vladnih poslopij v Brasílii s strani njegovih podpornikov. Bolsonaro zanika krivdo in trdi, da so obtožbe politično motivirane. Hkrati se pozornost usmerja na Alexandra de Moraes, vplivnega sodnika, ki vodi proces proti Bolsonaru, in razdvaja mnenja, od branitelja demokracije do 'diktatorja', pri čemer ga kritizirajo celo v Združenih državah.

Na brazilskem vrhovnem sodišču se je 2. septembra začelo sojenje Jairu Bolsonaru in sedmim soobtoženim zaradi poskusa državnega udara po volitvah leta 2022. Sojenje bo potekalo v osmih obravnavah, ki jih bo spremljalo pet sodnikov, in bo trajalo do 12. septembra.

Jair Bolsonaro se je soočil s sojenjem pred brazilskim vrhovnim sodiščem zaradi obtožb o načrtovanju državnega udara po porazu na volitvah leta 2022. Sojenje poteka skupaj z visokimi vojaškimi uradniki. Bolsonaro zanika, da bi načrtoval umor Lule.

Sojenje Jairu Bolsonaru zaradi poskusa državnega udara se je nadaljevalo. Sodnik Alexandre de Moraes je Bolsonaru obtožil, da je poskušal v Braziliji vzpostaviti diktaturo. Sojenje Bolsonaru in drugim obtoženim poteka na Vrhovnem sodišču, kjer jim grozi do 40 let zaporne kazni.

Policija v Gurugramu je v skupni akciji s STF preprečila načrtovani napad na pevca in raperja Rahul Fazilpuria, ki je že preživel poskus umora 14. julija. Po krajšem spopadu so aretirali pet ostrostrelcev. Aretacije so se zgodile v torek pozno zvečer v bližini vasi Wazirpur ob cesti Pataudi.

Brazilski vrhovni sodnik Alexandre de Moraes je odredil poostren policijski nadzor nad hišo nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara zaradi suma, da bi lahko poskusil pobegniti. Odločitev je bila sprejeta po odkritju "osnutka" morebitne prošnje za azil v Argentini. Bolsonaro je trenutno v hišnem priporu.

Nekdanjega brazilskega predsednika Bolsonara je policija obtožila, da je v enem letu prejel 5 milijonov dolarjev, pri čemer ga sumijo pranja denarja.

Brazilski vrhovni sodnik Alexandre de Moraes je opozoril, da lahko brazilski sodišči kaznujejo domače finančne institucije, če te blokirajo ali zasežejo premoženje na podlagi ameriških sankcij. To se je zgodilo potem, ko je bil Moraesu blokiran kreditni kartica ameriške znamke zaradi sankcij, ki jih je uvedla ameriška vlada. Moraes upa, da bo Trump spremenil ukrepe proti njemu.

ZDA so napovedale preklic vizumov za uradnike iz Brazilije, Afrike in Karibov, vključno z uradniki iz Grenade, zaradi njihove domnevne vpletenosti v kubanski program zdravstvenih misij. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je sprejel ukrepe za omejitev vizumov tem uradnikom in njihovim družinskim članom.

Brazilski predsednik Lula da Silva je zavrnil pogovor s Trumpom o 50-odstotnih carinah, ki jih je uvedla ZDA, in se namesto tega odločil, da bo kontaktiral premierja Indije Narendra Modija in kitajskega predsednika Xi Jinpinga ter izkoristil vse razpoložljive vire, vključno s Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO), za obrambo brazilskih interesov. Lula je kritiziral carine kot neupravičene in poudaril, da so politične narave, povezane s sojenjem Bolsonaru. Namesto pogajanj o carinah se želi s Trumpom pogovarjati o podnebnih spremembah.

Alexandre de Moraes, minister brazilskega vrhovnega sodišča (STF), se je v sredo zvečer udeležil nogometne tekme Corinthiansa v São Paulu, le nekaj ur po tem, ko so ga Združene države Amerike sankcionirale z zakonom Magnitsky, ki se običajno uporablja proti diktatorjem in kršiteljem človekovih pravic. Brazilsko vrhovno sodišče se je odzvalo na sankcije ZDA proti Moraesu, ob tem pa omenilo tudi načrt atentata na oblasti in poudarilo nacionalno suverenost ter ustavno vlogo sodišča, obenem pa izrazilo solidarnost z ministrom.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je proti brazilskemu sodniku vrhovnega sodišča Alexandru de Moraesu, ki je vodil pregon nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara, uvedel sankcije v skladu z zakonom Magnitsky. Sankcije, ki jih je napovedal Trump, naj bi vključevale zamrznitev premoženja sodnika. ZDA obtožujejo de Moraesa cenzure, samovoljnih pridržanj in kršitev človekovih pravic. To je prva tovrstna sankcija ZDA proti brazilskemu ministru, ki kaže na spor med nekdanjim ameriškim predsednikom in sedanjim brazilskim predsednikom Lulo da Silvo.

Raper Sean 'Diddy' Combs je v ZDA obtožen napada na nekdanjo partnerko in je vložil prošnjo za izpustitev ob plačilu varščine v višini 50 milijonov dolarjev. Medtem v Braziliji obramba Maurica Cida, nekdanjega pomočnika predsednika, zahteva oprostitev in kritizira tožilstvo, ker naj bi poskušalo diskreditirati njegovo sodelovanje pri razkritju poskusa državnega udara. Cid je bil prvi obtoženec, ki je podal zaključne izjave. Poleg tega je v Braziliji sodišče v Brasilii potrdilo obsodbo dveh moških zaradi zalezovanja ženske in njene družine.

Nekdanji brazilski predsednik Michel Temer je pozval k "sobriedadi" in obsodil odločitev o revokaciji vizumov ministrov STF (Vrhovnega sodišča), ki jo je označil za "nedopustno". Poudaril je, da je treba izogibati povračilnim ukrepom proti sodstvu in da bi se morala brazilska vlada osredotočiti na dialog. Medtem pa v STF prevladuje napetost med sodniki glede primera nekdanjega predsednika Bolsonara in Trumpa, pri čemer nekateri sodniki zagovarjajo previdnost pri morebitni aretaciji Bolsonara zaradi nespoštovanja sodnih odred. Novica datira v 23. julij 2025, 23:00.