APDEJT.si

Sodišče v Osijeku je potrdilo obtožnico proti nekdanjemu hrvaškemu kmetijskemu ministru in poslancu sabora Josipu Dabri zaradi nezakonite posesti orožja in kršitve otrokovih pravic. Dabra je obtožen streljanja z avtomatsko puško.

Baltazar Jalšovec, nekdanji podpredsednik hrvaškega sabora in član HSLS, je umrl v starosti 88 let. Članki navajajo, da je bil rojen v Štrukovcu v Medžimurski županiji in je bil aktiven kot član HSLS.

Odbor hrvaškega sabora za ustavo, poslovnik in politični sistem je zaslišal sedem od trinajstih kandidatov za tri mesta sodnikov ustavnega sodišča. Poslance so najbolj zanimala stališča o ustaškem pozdravu "Za dom spremni", nasilju in ustavni presoji.

Predsednik hrvaškega sabora Gordan Jandroković je pozval k zmanjšanju napetosti v družbi, še posebej v kontekstu dogodkov, povezanih z srbsko manjšino in protestom v Splitu. Jandroković je pozval levico k zmanjšanju agresivnega govora in obtoževanja, da so vsi ustaši. Kritiziral je tudi tiste, ki pozivajo k nasilju.

Milorad Pupovac, predsednik SDSS in poslanec v hrvaškem saboru, je za Hrvatski radio izjavil, da so institucije srbske skupnosti in vsi dogodki te skupnosti pod policijsko zaščito. V Splitu je potekal protest, na katerem so bili prisotni tudi znani obrazi.

V Bijelom Polju so aretirali Rado Filipovića zaradi groženj novinarki Alisi Hajdarpašić. Policija je ukrepala po prijavi oškodovanke, ki jo je podala preko e-pošte. Filipoviću je odrejeno zadržanje do 72 ur.

Leva opozicija na Hrvaškem je ostro kritizirala HDZ zaradi, kot pravijo, nadaljevanja koketiranja z ustaštvom. Njihova kritika je sledila odločitvi predsednika Sabora Gordana Jandrokovića, da zavrne predlog stranke Možemo! o dopolnitvi Poslovnika. Desna opozicija pa meni, da bi predlagana dopolnitev vodila v dodatno fetišiziranje pozdrava 'Za dom spremni' (ZDS).

Predsednik hrvaškega Sabora, Gordan Jandroković, je po seji Predsedništva Sabora kritiziral medije zaradi, kot pravi, enotedenske hajke proti njemu. Poudaril je, da ni mogel preprečiti spornega zbora. Oglasil se je tudi glede predloga Možemo! za spremembe Poslovnika, ki bi predsedniku Sabora dale več pristojnosti.

Srbski minister za kulturo Nikola Selaković je ostro obsodil okroglo mizo o Jasenovcu, ki je potekala v hrvaškem saboru. Selaković je dogodek označil za "bahavo izkrivljanje resnice o enem najstrašnejših zločinov 20. stoletja". Polemike so se pojavile, ker naj bi bil Jasenovac predstavljen kot delovni tabor z delavnicami za dijake, kar je v Srbiji sprožilo ostre obsodbe in označilo dejanje za nevarno izkrivljanje zgodovine.

Hrvaški sabor je z 84 glasovi za, 30 vzdržanimi in 11 proti potrdil spremembe Zakona o obrambi, s čimer je uradno ponovno uvedeno obvezno temeljno vojaško usposabljanje (TVO). Prvi pozivi naj bi bili poslani do konca leta, usposabljanje prvih rekrutov pa je predvideno v vojašnicah v Kninu, Slunju in Požegi v začetku leta 2026.

Predsednik hrvaškega sabora Gordan Jandroković je izjavil, da je od saborskih služb prejel informacijo, da je predsednik republike poslal predloge za imenovanje predsednika Vrhovnega sodišča pristojnemu saborskemu odboru za pravosodje. Jandroković je tudi komentiral visoko inflacijo in dejal, da je ta posledica pospešene rasti.

Saborski HDZ je zavrnil ocene opozicije, da premierjevo letno poročilo nima povezave z realnostjo in da je zgolj PR. Poudarili so, da so rezultati, ki jih je predstavil Plenković, dejstvo. Plenković je opozoril, da Hrvaška letno izgubi približno 20.000 prebivalcev.

Madžarski premier Viktor Orban je napovedal "zgodovinsko pomemben ponedeljek", med katerim naj bi sodeloval na dveh dogodkih, ki si jih bodo ljudje zapomnili desetletja. Dogodki naj bi bili tako nacionalnega kot mednarodnega pomena, kar je sprožilo ugibanja o naravi Orbanove napovedi.

Predsednik hrvaškega sabora Gordan Jandroković je ocenil, da je bil odhod peterice sodnikov s seje, na kateri so glasovali o novem predsedniku Ustavnega sodišča, politični akt. Dodal je, da je bila odločitev o izbiri sprejeta, da bi se izognili blokadi sodišča glede na iztek mandatov trem sodnikom.

Hrvaško državno tožilstvo je vložilo obtožnico proti nekdanjemu kmetijskemu ministru in poslancu sabora Josipu Dabri zaradi streljanja z avtomatsko puško. Obtožen je kršitve otrokovih pravic in nezakonitega posedovanja orožja.

Poslanec Nikola Grmoja iz stranke Most je v hrvaškem saboru izrazil nasprotovanje uvedbi zdravstvene vzgoje v zagrebške šole. Posebej je izpostavil članico komisije za pripravo kurikuluma, Tanjo Jurin, ki jo je obtožil relativizacije pedofilije. Grmoja je napovedal, da se bo Most boril proti, kot je dejal, 'nastranim ideologijam'.

Ustavno sodišče Hrvaške bo danes, po osmih letih, dobilo novega predsednika. Miroslav Šeparović, ki je bil na to mesto ponovno izvoljen leta 2021, se ne bo več potegoval za to funkcijo. S tem namenom je bila sklicana seja, na kateri bo trinajst sodnikov izvolilo njegovega naslednika. Šeparović je za N1 povedal, da se želi odpočiti od Ustavnega sodišča.

Palestinski predsednik Mahmud Abas je v videonagovoru na Generalni skupščini ZN ponovil, da Hamas ne bo imel vloge pri vladanju Palestincem in obtožil Izrael vojnih zločinov v Gazi. Izraelska vojska je medtem nadaljevala z napadi v Gazi, kjer je bilo ubitih najmanj 43 Palestincev, in izvedla napade na jemensko prestolnico Sana, pri čemer sta bili ubiti dve osebi, 48 pa ranjenih.

V hrvaškem saboru so številni poslanci podprli akcijo Odbora za enakopravnost spolov ob Nacionalnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami, 22. septembrom. S crvenimi odtisi dlani na belem platnu so simbolično sporočili "Stop nasilju nad ženskami". S tem so želeli poudariti, da ženske v boju proti nasilju niso same.

Več kot tretjina poslancev hrvaškega sabora je premierja Andreja Plenkovića pozvala k priznanju Palestine, s čimer so se pridružili pozivom hrvaškega predsednika Zorana Milanovića. Poudarili so, da je dolžnost Hrvaške storiti vse za zaustavitev humanitarne krize.

Nekdanji pripadnik oboroženih sil, zdaj v pokoju, je poskušal vstopiti v kompleks Urada predsednika na Pantovčaku. Preskočil je ograjo in trdil, da ima bombo, zahteval pa je, da ga predsednik sprejme, ker ga želi imenovati za veleposlanika v Sloveniji. Proti njemu bodo uvedli postopek. Medtem pa predsednik Sabora Gordan Jandroković gradi vplivno mrežo na hrvaški politični sceni.

Hrvaški podpredsednik vlade in minister za obrambo Ivan Anušić je ponovil, da Hrvaška ne bo poslala vojakov v Ukrajino. Premier Andrej Plenković je ostro kritiziral predsednika Zorana Milanovića zaradi njegove, kot je dejal, proruske politike in širjenja neresnic glede pomoči Ukrajini. Plenković je zavrnil Milanovićeve trditve, da sta vlada in sabor pripravljena poslati vojake v Ukrajino, ter jih označil za neresnične.

SDP bo v jesensko zasedanje sabora vložila predlog sprememb kazenskega zakonika, ki bi kriminaliziral uporabo pozdrava »Za dom spremni«. Stranka meni, da je uporaba tega pozdrava v javnosti postala preveč normalna, zato predlaga uvedbo zaporne kazni za njegovo uporabo.

Predsednik Zoran Milanović je pozval hrvaško vlado, da v Saboru sproži postopek za priznanje Palestine in ostro obsodil napade izraelske vojske na civiliste v Gazi. Premier Andrej Plenković je obljubil milijon evrov pomoči Gazi med obiskom palestinske ministrice za zunanje zadeve v Sloveniji in na Hrvaškem.

Na Groblju mira na Bilima in pri jami Jazovka so potekale komemoracije za žrtve totalitarnih režimov. Na Groblju mira je bila darovana sveta maša, medtem ko je podpredsednik vlade Tomo Medved na Jazovki poudaril potrebo po obsodbi zločinov komunističnega režima, na kar opozarjata tudi deklaracija Sabora in resolucija Evropskega parlamenta. Medved je izpostavil, da hrvaški narod ne pozablja pobojev in pregonov.

Srpsko narodno vijeće (SNV) je organiziralo komemoracijo za žrtve in pregnane v operaciji Nevihta (Oluja). Ob tem so opozorili, da je v Hrvaški vse manj spomina na srbske žrtve, v Srbiji pa na hrvaške. V 18. izjavi spomina so poudarili, da si prizadevajo za življenje brez strahu in sovraštva.

Ustavni sodniki so z večino glasov zavrnili zahtevo za oceno ustavnosti odločitve iz 6. decembra lani, s katero so si deseteri sodniki Ustavnega sodišča, katerim je potekel mandat, podaljšali funkcijo. Ta kontroverzna odločitev je bila motivirana z odložitvijo glasovanja v Saboru o desetih novih sodnikih.