APDEJT.si

Ameriški predstavniški dom in senat sta potrdila zakon, ki bo prisilil ministrstvo za pravosodje k objavi dokumentov v zvezi s preiskavo Jeffreyja Epsteina, obsojenega spolnega prestopnika. Zakon, ki ga mora podpisati še predsednik Donald Trump, naj bi razkril podrobnosti o Epsteinovih zločinih in morebitnih vpletenih posameznikih.

Predstavniški dom ZDA je sprejel resolucijo, ki obsoja demokratskega poslanca Chuya Garcío iz Illinoisa zaradi spornega časovnega okvira njegove napovedi upokojitve. Predlog, ki ga je vložila demokratska poslanka Marie Gluesenkamp Perez iz Washingtona, je podprlo 23 demokratov, kar razkriva globoke delitve znotraj Demokratske stranke. Glasovanje se je končalo z rezultatom 236-183-4.

Ameriški poslanci so z veliko večino podprli zakon, ki Ministrstvu za pravosodje nalaga objavo dokumentacije v zvezi s primerom obsojenega spolnega prestopnika Jeffreyja Epsteina. Zakon je bil poslan v senat.

Potem ko je Donald Trump po mesecih nasprotovanja nakazal, da bo podpisal zakon o objavi Epsteinovih dokumentov, če pride do njega, je predstavniški dom z izjemno večino (427 proti 1) glasoval za njegovo objavo. Jena-Lisa Jones, preživela žrtev Epsteina in nekdanja volivka Trumpa, je predsednikovo ravnanje označila za 'nacionalno sramoto'.

Kljub koncu najdaljše zaustavitve vlade v ameriški zgodovini, nekateri zakonodajalci že napovedujejo možnost nove zaustavitve januarja. Demokrati so nezadovoljni, ker dvostranski dogovor v senatu ni rešil vseh težav.

Najdaljše zaprtje ameriške vlade v zgodovini je povzročilo težave malim podjetjem, ki so odvisna od zveznih pogodb. Podjetja so zmanjšala porabo, razmišljala o odpuščanjih in iskala stabilno delo, medtem ko so poskušala stopiti v stik z zaprtimi vladnimi uradi. Zakonodajalci so se vrnili v Washington, da bi glasovali o kompromisni zakonodaji, ki bi financirala vlado do 30. januarja.

Po 43 dneh je ameriški predsednik Donald Trump podpisal začasni proračun, ki ga je predhodno sprejel parlament, s čimer se je končala najdaljša blokada vladnih služb v zgodovini ZDA.

Konec najdaljšega zaprtja ameriške vlade v zgodovini bi pomenil olajšanje za mala podjetja, ki so odvisna od zveznih pogodb ali financiranja. Med sedemtedenskim zaprtjem so podjetja zmanjševala porabo, razmišljala o odpuščanjih in iskala stabilno delo, hkrati pa so poskušala stopiti v stik z zaprtimi vladnimi uradi.

Po skoraj šestih tednih blokade je ameriški senat sprejel prehodni proračun, ki velja do konca januarja. To povečuje verjetnost konca delne ustavitve vladnih služb v ZDA. Za dokončno potrditev so potrebni še nadaljnji koraki.

Ameriški senat je sprejel zakon, ki bo končal 41-dnevno zaustavitev delovanja vlade, s čimer je prekinil šesttedenski zastoj. Dogovor je bil dosežen s podporo osmih demokratskih senatorjev, kar je sprožilo notranje nestrinjanje. Zakon zdaj potuje v predstavniški dom, kjer se pričakuje glasovanje. Zaustavitev delovanja vlade je prizadela milijone ljudi, vplivala na plače zaposlenih in motila letalski promet.

Demokrati so se po zmagi znašli v notranjem konfliktu glede strategije sodelovanja z republikanci. Kljub trdemu boju in poslušanju svoje baze se soočajo z realnostjo volilnih rezultatov in pričakovanji ameriških volivcev. Analiza poudarja, da morajo najti ravnovesje med upoštevanjem svoje baze in pragmatičnim odzivanjem na voljo ljudstva.

Predsednik predstavniškega doma Mike Johnson je izjavil, da bo predstavniški dom "čim prej" glasoval o kompromisnem predlogu zakona o ponovnem odprtju zvezne vlade, ki ga je sprejel senat. Senat upa, da bo pospešil postopek glasovanja, če bodo republikanci ostali enotni in ne bo ugovarjal noben demokrat.

Osem demokratskih senatorjev ZDA je, zaradi strahu pred kaosom v zračnem prometu, prekinilo svoj odpor proti Trumpovemu proračunskemu zakonu. S tem se končuje najdaljša blokada vlade v zgodovini. Frustrirana opozicija se je znašla v hudem sporu.

Po besedah Damona Linkerja iz New York Timesa se Republikanska stranka sooča s preobrazbo, saj 'trumpizem' postaja prevladujoča ideologija, kljub porazom na volitvah. Medtem se v Washingtonu nadaljuje blokada vlade, ki jo dodatno zapleta okrepljena samozavest demokratov po nedavnih volilnih uspehih, kar zmanjšuje možnosti za hitro rešitev.

V ameriškem senatu ni bil sprejet predlog zakona, ki bi omogočil plačilo zveznim uslužbencem, prisiljenim delati brez plačila med vladnim zaprtjem. Demokrati so zavrnili popuščanje republikanskim poskusom financiranja katerega koli dela vladnega aparata.

Voditelji ameriškega senata so blizu pripravi glasovanja o končanju blokade vlade. Pogajalci so se ponovno sestali v četrtek zjutraj v poskusu, da bi dorekli zadnje podrobnosti, so sporočili viri iz obeh strank.

V Washingtonu se je majhna skupina zakonodajalcev intenzivno trudila končati zastoj v ameriškem kongresu, ki je dosegel rekord v najdaljšem zaprtju vlade.

Predsednik Trump je nakazal, da bi lahko njegova administracija ob ustavitvi delovanja vlade izvedla 'nepovratne' reze in ukrepe. Prav tako je zagrozil z množičnimi odpustitvami zveznih uslužbencev, kar pa se že dogaja.

Ameriška vlada se je zaprla, potem ko senat ni sprejel zakona o financiranju. Demokrati so blokirali republikanski predlog zakona, ki ni vključeval subvencij v skladu z Zakonom o dostopni oskrbi (Affordable Care Act). Zaustavitev je prva v skoraj sedmih letih.

Združene države Amerike so se zaradi spora glede zdravstvene oskrbe in porabe soočile s prvo zaustavitvijo vlade v skoraj sedmih letih. Trump je opozoril demokrate, da bo zaustavitev vlade omogočila njegovi administraciji, da sprejme 'nepovratne' ukrepe. Republikanci in demokrati v kongresu so se medsebojno obtoževali za zaustavitev, medtem ko se senat pripravlja na glasovanje o predlogih za financiranje vlade.

Ameriški kongres se je vrnil v torek s preostankom manj kot meseca dni, da izpolni eno svojih ključnih funkcij: zagotavljanje financiranja zveznim agencijam in preprečevanje delne zaustavitve vlade. Ta naloga se je v zadnjih letih izkazala za zahtevno.