APDEJT.si

Na Danskem so potekale lokalne in regionalne volitve, ki so prinesle poraz Socialdemokratom premierke Mette Frederiksen. Stranka je po 122 letih izgubila županski položaj v Københavnu. Volitve so potekale v senci kibernetskih napadov na spletne strani vlade in političnih strank.

Francoska nacionalna skupščina je zavrnila predlog vlade o odpravi 10-odstotne davčne olajšave za upokojence v okviru obravnave državnega proračuna. Predlog, ki bi povečal davke upokojencem, je bil zavrnjen kljub pozivom k splošnim naporom za uravnoteženje proračuna. Poslanci so se odločili za ohranitev te davčne olajšave, ki je tretja največja davčna niša v državi.

Francoska nacionalna skupščina je z veliko večino glasov (255 za, 146 proti) sprejela prekinitev pokojninske reforme do januarja 2028. Poslanci so tudi zavrnili zamrznitev pokojnin in minimalnih socialnih prejemkov.

V Nacionalni skupščini se je začela razprava o predlogu za začasno ustavitev pokojninske reforme do januarja 2028. Razprava naj bi bila burna, za 2. december pa je napovedana stavka. Marine Le Pen je potrdila, da bodo poslanci Nacionalne skupnosti (RN) glasovali za začasno ustavitev reforme.

Francoska narodna skupščina je v petek zvečer sprejela ukrep, ki določa obvezno uporabo sistema označevanja hranilne vrednosti živil Nutri-score. Izjema velja za nekatere izdelke lokalnega porekla. Ukrep je bil sprejet v okviru obravnave predloga proračuna za socialno varnost za leto 2026, pobudo pa so podpirali socialisti in ekologi.

Državna sekretarka ekologistov, Marine Tondelier, je na RTL izjavila, da je glasovanje proti proračunu "moralna in politična dolžnost". Ironično se je odzvala na "trojni aksel socialistov", s čimer je poudarila potrebo po nasprotovanju vladnemu proračunu.

Francoski poslanci so zavrnili predlog o uvedbi dodatnega davka na vzajemne družbe, ki ga je predlagala vlada kot način financiranja začasne ustavitve pokojninske reforme iz leta 2023. Ta ustavitev je bila obljubljena socialistom v zameno za njihovo podporo in preprečitev glasovanja o nezaupnici vladi.

Španski premier Pedro Sanchez se je zagovarjal pred senatnim odborom, ki preiskuje domnevno korupcijo članov Socialistične stranke (PSOE). Sanchez je ostro zanikal kakršnokoli vpletenost v korupcijo in preiskavo označil za "cirkus".

Francoska narodna skupščina je s tesno večino 185 glasov proti 184 sprejela resolucijo Nacionalne zveze, ki obsoja francosko-alžirske sporazume iz leta 1968. Levičarji so kritizirali odsotnost večine poslancev stranke Ensemble pour la République, vključno s šefom skupine Gabrielom Attalom. Marine Le Pen je sprejetje resolucije označila za zgodovinski dan za Nacionalno zvezo.

Vodja socialističnih poslancev v francoski narodni skupščini, Boris Vallaud, je zagrozil z vložitvijo predloga za cenzuro vlade, če ta ne bo vključila ukrepov "davčne pravičnosti" v proračun za leto 2026. V intervjuju za časopis Le Parisien je Vallaud poudaril, da mora osrednji blok glasovati za Zucmanov davek ali davek na premoženje milijarderjev, da bi se izognili padcu vlade. Socialisti so si pridržali možnost, da kadarkoli sankcionirajo vlado, če njihovi pogoji ne bodo izpolnjeni.

Vlada premierja Lecornuja se je soočila z dvema glasovanjema o nezaupnici, ki sta ju vložili stranki LFI in RN. Poslanci so zavrnili predlog LFI z 18 glasovi razlike. Trije poslanci LR so glasovali za predlog RN. Socialisti so se vzdržali glasovanja o nezaupnici po obljubi o suspenzu pokojninske reforme.

Francoski premier Sébastien Lecornu je preživel dve glasovanji o nezaupnici v parlamentu, potem ko je obljubil začasno ustavitev sporne pokojninske reforme predsednika Emmanuela Macrona. Socialisti so podprli Lecornuja v zameno za preložitev reforme, ki dviguje upokojitveno starost na 64 let do januarja 2028. Medtem protestniki pozivajo k nadaljevanju pritiska na vlado z množičnimi protesti, da bi ustavili varčevalne ukrepe.

Francoski premier Sébastien Lecornu je preživel prvo glasovanje o nezaupnici, potem ko so ga podprli socialisti, ki so se strinjali s premikom sporne pokojninske reforme po predsedniških volitvah leta 2027. Kljub temu vlada ostaja v negotovosti, saj jo čaka še eno glasovanje o nezaupnici, ki ga je predlagala skrajna desnica.

Francoski premier Sébastien Lecornu je preložil sporno reformo, ki bi dvignila upokojitveno starost s 62 na 64 let, do januarja 2028. Namen te poteze je umiriti politične napetosti in pridobiti podporo različnih strank v parlamentu. Socialistična opozicija je to potezo pozdravila, saj so si močno prizadevali za to.

Francoski premier Sébastien Lecornu je napovedal začasno ustavitev pokojninske reforme do leta 2028 in organizacijo konference o tej temi. Medtem ko nekateri menijo, da je to koncesija socialistom in sindikatu CFDT, drugi opozarjajo, da gre le za trik, ki ne bo bistveno izboljšal življenja delavcev in služi kot priprava na varčevalne ukrepe.

Premier Lecornu je napovedal, da bo vlada v novembru v parlament vložila amandma k zakonu o financiranju socialne varnosti, ki bo uradno potrdil suspenz pokojninske reforme. Boris Vallaud, predsednik skupine Socialistov in sorodnih, je izjavil, da vlade ne bo, če ne bo prišlo do suspenza reforme. Znotraj Socialistične stranke v Sommi potekajo razprave o tem, ali vlado zaradi suspenza cenzurirati ali ne.

Premier Sébastien Lecornu je v svoji izjavi o splošni politiki v parlamentu napovedal začasno ustavitev pokojninske reforme, sprejete leta 2023. S to potezo si je zagotovil podporo Socialistične stranke (PS), ki se je odločila, da ne bo podprla nezaupnice vladi. PS je namreč ocenila, da je s tem dosegla pomembno zmago, saj je prisilila premierja k popuščanju glede sporne reforme.

Francoska vlada premierja Sébastiena Lecornuja se je znašla pod pritiskom, saj socialistična stranka zahteva ustavitev pokojninske reforme in opustitev uporabe 49.3 člena ustave. Medtem ko naj bi socialistična stranka vlade ne ovirala z nezaupnico, desnosredinska stranka EPR kritizira morebitno opustitev reforme. Napovedane so tudi nezaupnice s strani LFI in RN, socialistična stranka pa bi lahko vložila svojo po premierjevi izjavi o splošni politiki. Premier Lecornu naj bi svoj govor v parlamentu predstavil danes okoli 15. ure.

Francoskega premierja Sébastiena Lecornuja èaka glasovanje o nezaupnici zaradi sporne pokojninske reforme. Socialisti so predstavili svoje zahteve, medtem ko Macron meni, da bi padec Lecornujeve vlade pomenil razpustitev parlamenta in predčasne volitve. Lecornu je predstavil svoje smernice za proračun za leto 2026. Boris Vallaud iz socialistov pa izstopa kot pomemben politik.

Premier Sébastien Lecornu je v svoji izjavi o splošni politiki napovedal začasno ustavitev pokojninske reforme. S tem je preprečil možnost vložitve nezaupnice, ki jo je napovedala Socialistična stranka. Minister Marc Fesneau meni, da je s tem možen kompromis.

Na nedeljskih lokalnih volitvah na Portugalskem je največ podpore prejela desnosredinska Socialdemokratska stranka (PSD) premierja Luisa Montenegra. Opozicijski socialisti (PS) so zabeležili izgube, medtem ko je skrajno desna stranka Chega dosegla manj od pričakovanj.

Predsednik Emmanuel Macron naj bi v naslednjih dveh dneh imenoval svojega šestega premierja v dveh letih, kar je presenetilo trg, ki je pričakoval razpis predčasnih volitev. Po odstopu premierja se pričakuje, da bo Macron novega imenoval do petka zvečer.

Medtem ko premierka Elisabeth Borne razmišlja o začasni ustavitvi pokojninske reforme, da bi rešila politično krizo, Republikanci temu ostro nasprotujejo. Socialistična stranka zahteva zagotovila glede ustavitve reforme. Voditeljica CGT, Sophie Binet, pa je izjavila, da je začasna ustavitev le korak k popolni ukinitvi reforme.

Socialisti so zahtevali zagotovila glede ustavitve pokojninske reforme. Vodja CGT Sophie Binet je poudarila, da je ustavitev lahko le korak k njeni ukinitvi. Republikanci so glede predlagane ustavitve razdeljeni. CFDT je pozdravil možnost ustavitve, medtem ko CGT še naprej zahteva njeno ukinitev.

Sébastien Lecornu je zaključil zadnji dan pogajanj s političnimi silami, da bi dosegel dogovor, kot je zahteval Emmanuel Macron. Predlagal naj bi suspenz pokojninske reforme, da bi poskusil stabilizirati situacijo. Yaël Braun-Pivet je poudarila, da je za izhod iz krize pomembno doseči dogovor o glavnih smernicah proračuna. Socialisti po srečanju z Lecornujem niso bili prepričani o realnosti suspenza reforme in so ponovili, da ne bodo sodelovali.

Kljub globoki vladni krizi v Franciji je odstopljeni premier Lecornu ostal optimističen glede iskanja rešitve s kompromisi med strankami, s čimer bi se izognili predčasnim volitvam. Za rešitev krize ima čas do danes zvečer, pri tem pa se pogaja tudi s socialisti.

Sindikalne organizacije so 2. oktobra v različnih delih Francije, vključno z Lyonom in Alzacijo, ter v Francoski Gvajani organizirale stavke in manifestacije. Protesti so bili usmerjeni v doseganje večje socialne in davčne pravičnosti. V Lyonu se je manifestacija začela ob 13. uri pri Jean-Macéju, v Alzaciji pa so bile predvidene tri manifestacije. Medtem ko so v Gvajani potekala zborovanja, se je pričakovalo, da bo udeležba v Alzaciji manjša.

Večina Francozev izraža nezadovoljstvo z imenovanjem Sébastiena Lecornuja za novega predsednika vlade, kažeta dve javnomnenjski raziskavi. Lecornu naj bi imel po teh raziskavah manj podpore kot njegov predhodnik François Bayrou ob nastopu funkcije.

Socialist Jérôme Durain je bil izvoljen za novega predsednika regionalnega sveta Bourgogne-Franche-Comté. Senator iz Saône-et-Loire je nasledil Marie-Guite Dufay, ki je regijo vodila sedemnajst let. Durain je znan po soavtorstvu zakona proti trgovini z mamili. Izvolitev je potekala v Dijonu in ni prinesla presenečenj, saj je bil Durain glavni favorit za to mesto.

V Izraelu so potekali protesti z zahtevo po izpustitvi talcev in končanju vojne v Gazi. Na Kitajskem so s parado obeležili 80. obletnico zmage v drugi svetovni vojni. Hči Kim Jong Una, Kim Džu E, se pojavlja v javnosti in jo vidijo kot mogočo naslednico. V Pakistanu je prišlo do samomorilskega napada na političnem zboru, v katerem je umrlo več ljudi.

Jean-Luc Mélenchon je pozval k odstopu Emmanuela Macrona, če François Bayrou ne bo dobil zaupnice. Hkrati je napovedal novo zahtevo za odstavitev predsednika v Narodni skupščini. Mélenchon je priznal porast antisemitizma v Franciji po napadih 7. oktobra in izrazil solidarnost s predsednikom Macrononom glede kritik ameriškega ambasadorja Charlesa Kushnerja.

Francoska levica, vključno z Insoumis, socialisti, ekologisti in komunisti, se pripravlja na socialno mobilizacijo 10. septembra proti varčevalnemu načrtu Françoisa Bayrouja. Kljub skupnim ciljem in podpori gibanju "Bloquons tout" se med strankami pojavljajo razlike, kar so pokazale tudi njihove poletne šole.

V Boliviji je skoraj osem milijonov volivcev odšlo na volišča, da bi izvolili novega predsednika, podpredsednika in člane parlamenta. Volitve so potekale po 20 letih prevlade socialistov, kar nakazuje na potencialne spremembe v politični pokrajini države.

Po zadnji anketi agencije STEM je opozicijsko gibanje ANO rahlo izgubilo podporo in se ustavilo pri 31,1 odstotka, a še vedno prepričljivo vodi. Vladna koalicija Spolu je pridobila približno pol odstotne točke in se povzpela na 21,3 odstotka, s čimer zaseda drugo mesto. SPD je v enem tednu izgubila šest desetink odstotne točke in ima sedaj 13,2 odstotka podpore. Komunisti in socialisti se približujejo Piratom.

Po izjemnem uspehu peticije za razveljavitev kmetijskega zakona Duplomb, ki je presegla pričakovanja in pritegnila široko podporo izven običajnih aktivističnih krogov, sta levičarska opozicija in Zeleni v Franciji napovedali, da bodo jeseni nadaljevali s pritiskom na vlado. Cilj je razveljavitev spornega zakona. Vlada se je medtem odzvala z izjavo, da je "na voljo" za pogovore.

Nekdanji katalonski predsednik Carles Puigdemont je izrazil ogorčenje nad pomanjkanjem katalonske glasbe v barcelonskem lokalu in to označil za poskus vsiljevanja jezika. Poudaril je, da je zavračanje uporabe vsiljenega jezika revolucionarno dejanje. Puigdemont je tudi močno kritiziral socialiste, češ da jim je katalonščina povsem nepomembna, in jim očital, da niso dovolj storili za uradno priznanje katalonskega jezika.

Francoski poslanec Éric Coquerel je ostro kritiziral predlog proračuna za leto 2026, ki ga je pripravila vlada Françoisa Bayrouja, in ga označil za varčevalnega, medtem ko Nemčija vlaga v industrijo. Nekdanji predsednik François Hollande je zahteval globoko revizijo predloga proračuna, da bi se izognil cenzuri socialistične stranke. Vzporedno s proračunskimi napetostmi je veliko polemike sprožila nominacija nekdanje socialistične ministrice Najat Vallaud-Belkacem na Računsko sodišče. Kritiki, vključno z Nacionalnim zborom, so jo obtožili političnega favoriziranja, medtem ko je predsednik sodišča Pierre Moscovici vztrajal, da je bil postopek imenovanja popolnoma objektiven in se je branila tudi sama Vallaud-Belkacem.