APDEJT.si

Donald Trump je obnovil svoj argument, da Volodimir Zelenski nima 'kart' za končanje vojne v Ukrajini, in ga s svojim novim 28-točkovnim načrtom prisilil v kot. Trump pričakuje, da se bo Zelenski do naslednjega četrtka odzval na načrt, ki vključuje prepustitev ozemlja Rusiji.

Friedrich Merz je telefoniral z Donaldom Trumpom glede ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino. Vojna v Ukrajini traja že več kot tri leta in pol, dosedanja mirovna prizadevanja pa so bila neuspešna.

Izjava Friedricha Merza o mestu Belém v Braziliji je sprožila val ogorčenja, brazilski predsednik Lula pa je ostro kritiziral nemškega kanclerja. Merz je pohvalil Nemčijo, medtem ko je bil kritičen do Beléma, kar je povzročilo burne odzive v Braziliji. Zvezna vlada je kasneje poskušala omejiti škodo.

Nemška vlada je sporočila, da odpravlja omejitve na izvoz vojaške opreme v Izrael. Odločitev je bila sprejeta nekaj tednov po prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom, kar nakazuje, da Nemčija ocenjuje, da se prekinitev ognja spoštuje.

Nemška vlada je po treh mesecih in pol odpravila omejitve za izvoz orožja v Izrael, ki jih je uvedla avgusta zaradi vojne v Gazi. Odločitev je začela veljati 24. novembra, je sporočil tiskovni predstavnik vlade Stefan Kornelius.

Nemčija je napovedala, da bo omilila omejitve izvoza orožja v Izrael, ki so bile uvedene avgusta zaradi vojne v Gazi. Kot razlog navajajo stabilnejšo prekinitev ognja in nedavni diplomatski napredek v regiji. Ponovno so začeli preverjati izvoz orožja.

Volodimir Zelenski se je znašel pod pritiskom zaradi obtožb o korupciji, ki so zajele njegovo administracijo. Evropska unija je pozvala k nadaljnjim ukrepom proti korupciji v Ukrajini.

Kancler Merz je podprl zunanjega ministra Wadephula v debati o Siriji, potem ko so Wadephulove izjave o Siriji povzročile razburjenje v lastnih vrstah. Kancler si prizadeva za umiritev razprave. Opozoril je na težave v tandemu s svojim šefom diplomacije.

Nemčija je izrazila pomembnost stabilnosti v Franciji za celotno Evropo, potem ko je francoski premier odstopil. Tiskovni predstavnik nemške vlade, Stefan Kornelius, je poudaril, da je stabilna Francija ključnega pomena za evropsko stabilnost, še posebej v luči politične krize v Parizu in predstavitve nove vlade v parlamentu.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je odstopljenemu premierju Sébastiénu Lecornuju naložil, da do srede poskuša najti rešitev za politično krizo. Lecornujev odstop, ki je sledil manj kot 24 ur po imenovanju nove vlade, poglablja Macronovo politično krizo in povečuje pritisk nanj. Obstaja možnost predčasnih volitev.

Po odstopu Sébastiena Lecornuja, ki je postal premier z najkrajšim mandatom v Peti republiki, so se oglasili različni politični akterji. Erwan Balanant iz stranke Les Démocrates je izrazil 'občutek sramu' zaradi pripadnosti političnemu razredu. Podpredsednica stranke RN, Edwige Diaz, je izjavila, da njena stranka ne nosi 'nobene odgovornosti' za ta 'žalosten spektakel'. Politična kriza v Franciji se poglablja, saj je Lecornujev odstop povzročil razpravo o 'mrtev rojenem' vladi.

Prometni minister Patrick Schnieder (CDU) se je med zasedanjem vlade zgrudil zaradi težav s cirkulacijo in je bil odpeljan v bolnišnico na preiskave. Po besedah vladnega predstavnika, so njegove težave povezane s cirkulacijo. Njegovo stanje se je izboljšalo, vendar je ostal v bolnišnici na nadaljnjih preiskavah.

Rusija in Belorusija sta začeli obsežne vojaške vaje "Zapad 2025", ki potekajo v obeh državah ter v Barentsovem in Baltskem morju. Poljska in Litva sta zaskrbljeni predvsem zaradi ranljivosti koridorja Suwalki. Po incidentu z droni na Poljskem so baltske države v stanju pripravljenosti. Manevre povečujejo strah pred morebitno eskalacijo in kažejo, da Belorusija postaja operativna baza za rusko vojsko.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ZDA predlagal poseben format za zaščito ukrajinskega zračnega prostora. Po pogovorih z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in evropskimi voditelji je Zelenski poudaril, da bo vojska partnerskih držav sodelovala pri zagotavljanju varnosti Ukrajine, pri čemer naj bi že imeli razumevanje o približnem številu vojakov. Medtem je premier Rosen Željazkov izjavil, da so varnostna jamstva temeljnega pomena za doseganje trajnega miru. Emmanuel Macron je dodal, da so ZDA pripravljene sodelovati pri varnostnem načrtu. Viri blizu evropskih obveščevalnih služb poročajo, da je Kremelj pričakoval, da bo Zelenski sprejel Putinovo povabilo na pogovore v Moskvo pod garancijo osebne varnosti.

V Parizu so se sestali predstavniki evropskih držav in zveze NATO, da bi dorekli varnostna jamstva za Ukrajino po koncu vojne z Rusijo. Razpravljali so o morebitnih zračnih patruljah in prisotnosti vojakov na terenu. Ukrajinske oborožene sile naj bi predstavljale jedro prihodnjih varnostnih jamstev.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je izjavil, da se je 26 držav zavezalo k sodelovanju pri zagotavljanju varnosti Ukrajine v primeru premirja ali mirovnega sporazuma z Rusijo. Oblika sodelovanja držav pri zagotavljanju varnosti Ukrajine ostaja nejasna.

Nemška zvezna vlada zaenkrat ne načrtuje priznanja Palestine, za razliko od Francije. Kot je pojasnil tiskovni predstavnik vlade, se bo Nemčija temu koraku še izognila, saj priznanje vidi kot eno zadnjih faz reševanja bližnjevzhodnega konflikta skozi dvodržavno rešitev. Vendar pa je Nemčija pripravljena povečati pritisk na Izrael, če ne bo napredka pri reševanju konflikta.

Nemški vladni predstavnik Stefan Kornelius je sporočil, da Nemčija trenutno ne načrtuje samostojnega priznanja Palestine kot suverene države. Vlada kanclerja Friedricha Merza tega koraka v kratkoročnem obdobju ne šteje za pravilnega, s čimer se Nemčija ne bo pridružila Franciji na tem področju.

Nemčija je kljub nasprotovanju zaveznikov, kot sta Izrael in Grčija, odobrila izvoz evropskih bojnih letal Eurofighter v Turčijo. Odločitev odraža prepričanje, da Evropa potrebuje Turčijo, ter sledi realpolitiki na področju varnostne politike.

Nemški kancler Friedrich Merz je izjavil, da Evropska unija trenutno ne potrebuje povračilnih carin kot odgovor na ukrepe ZDA. Tiskovni predstavnik nemške vlade Stefan Kornelius je sporočil, da bi obema stranema omogočili čas za pogajanja do konca julija. Berlin meni, da je smiselno, da si EU in ZDA vzameta čas za dialog glede morebitnih carinskih sporov.

Med novimi poročili o pogajanjih med Rusijo in Ukrajino v Istanbulu je Kijev predlagal takojšnje premirje in srečanje predsednikov Putin-Zelenski konec avgusta. Tretji krog pogajanj je trajal približno 40 minut, glavno dogajanje pa je bilo usmerjeno v izmenjavo ujetnikov. Kmalu po mirovnih pogovorih sta si strani izmenjali tudi napade z droni, pri čemer je ukrajinska vojska napadla območja v južni Rusiji, ruske sile pa so izvedle obsežen napad na Odeso.