APDEJT.si

Referendum o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je razdelil Slovenijo, pri čemer so večja mesta podprla zakon, podeželje pa je glasovalo proti. Udeležba na referendumu je bila 40,93-odstotna. Oddanih je bilo 693.245 glasovnic, od tega 2.427 neveljavnih in 690.818 veljavnih.

Do 11. ure je na več kot 3000 voliščih glasovalo 172.589 volivcev, kar predstavlja 10,18 odstotka volilnih upravičencev. Volišča so bila odprta ob 7. uri.

Na Vinici pri Črnomlju, ob reki Kolpi, so policisti sprejeli večjo skupino tujcev, ki so nezakonito prestopili državno mejo. Posnetki na omrežju X prikazujejo več deset migrantov, ki prehajajo mejo brez nadzora. Uporabnik omrežja X je opozoril na pomanjkanje nadzora pri prečkanju meje.

Državni zbor je potrdil imenovanje Andreje Kokalj za ministrico za pravosodje in Branka Zlobka za ministra za notranje zadeve. Nasledila sta Andrejo Katič in Boštjana Poklukarja, ki sta odstopila po napadu v Novem mestu oktobra.

Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) in stranka Svoboda si po sprejetju zakona, ki ureja položaj študentov, prizadevata za dodatne ukrepe. Med njimi sta brezplačen javni potniški promet za študente in dijake ter vzpostavitev ustrezne zavarovalne podlage za zdravstveno zavarovanje, ki bi izhajala iz statusa študenta.

Državna volilna komisija je ocenila, da bodo stroški za izvedbo nedeljskega referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja znašali približno 6,7 milijona evrov. Kot razloge za višje stroške v primerjavi s preteklimi referendumi so navedli višja nadomestila volilnim odborom in komisijam ter dražje poštne in druge storitve.

Državni zbor je z 59 glasovi za in štirimi proti sprejel Šutarjev zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti po približno triurni razpravi. Zakon so podprli poslanci koalicijskih Svobode in SD ter del opozicije.

Pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo čez približno štiri mesece, sta SDS in Gibanje Svoboda daleč pred ostalimi strankami, kaže anketa Televizije Slovenija, ki jo je izvedel Inštitut Mediana. Javnost večinsko odobrava odziv na napad v Novem mestu, Pirc Musarjeva pa ohranja vodilni položaj.

Premier Robert Golob je Državnemu zboru predlagal Andrejo Kokalj in Branka Zlobka za nova ministra. Kokalj naj bi nasledila Andrejo Katič na mestu pravosodne ministrice, Zlobko pa bi zamenjal Boštjana Poklukarja kot notranji minister. Predloga sta posledica odstopov Katičeve in Poklukarja po nedavni smrti Novomeščana.

Vlada je v novembrski anketi inštituta Mediana za Delo prejela najvišjo povprečno oceno po oktobru 2023. SDS bi z 20,4-odstotno podporo zmagala na volitvah, sledi pa ji Gibanje Svoboda s 16,4 odstotka glasov. SD je zaradi afere Prednik padla na 4,7 odstotka, medtem ko Prebilič in Logar ne bi prestopila parlamentarnega praga.

Vladna koalicija (Svoboda, SD in Levica) je v državnem zboru ponovno zavrnila predloge SDS in NSi, ki so ciljali na zaščito ljudi in zagotovitev večje varnosti v jugovzhodni Sloveniji in Posavju. Seja odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je potrdila, da koalicija ne podpira predlaganih ukrepov.

Stranka Socialnih demokratov (SD) je premierju Robertu Golobu predlagala Andrejo Kokalj, dosedanjo državno sekretarko na ministrstvu za pravosodje, za novo pravosodno ministrico. Predlog je bil potrjen na predsedstvu SD.

Vlada je aktivirala 37. člen zakona o obrambi, kar je omogočilo, da se je Slovenska vojska pridružila policiji pri varovanju državne meje. Policija bo vlado mesečno poročala o potrebi po aktivaciji tega člena, sklep pa velja do preklica.

Neznanci so v Brežicah večkrat vandalizirali pisarno Gibanja Svoboda. Tri dni zapored so z grafiti popisali pročelje prostorov. V stranki so dejanje obsodili in ga prijavili policiji, saj menijo, da takšna dejanja ne sodijo v demokratično družbo in so izraz nestrpnosti.

Občine Jugovzhodne Slovenije in Posavja so bile v preteklosti deležne očitkov s strani predstavnikov vlade in vladnih strank, da ne porabljajo namenskih sredstev za reševanje romske problematike. Kot odgovor na te kritike so občine razkrile, kako porabljajo prejeta sredstva, s čimer so, kot kaže, utišale glasne kritike, vključno s tistimi s strani poslank Svobode.

Po tragediji v Novem mestu, kjer je umrl Aleš Šutar zaradi nasilja, se je okrepila pozornost na porabo sredstev, namenjenih reševanju romske problematike. Novomeška občina je razkrila, kako porablja ta sredstva, kar je sledilo protestnemu shodu z več kot 10 tisoč udeleženci, ki je opozoril na arogantnost vladajoče koalicije.

Državni zbor se je seznanil z odstopoma Andreje Katič z mesta ministrice za pravosodje in Boštjana Poklukarja z mesta ministra za notranje zadeve. Odstopa sta ponudila po nedavnem dogodku v Novem mestu.

Ravnanje I. Osnovne šole Žalec, ki je vabila na roditeljski sestanek poslala tudi v albanščini, je sprožilo val negativnih odzivov. Opozicija je ogorčena, saj meni, da bi se moral vsak priseljenec naučiti slovenščine. Poslanka Svobode pa se strinja s poučevanjem albanščine v šolah.

Na skupni nujni seji odbora za izobraževanje in odbora za notranje zadeve je predsedujoča dr. Mirjam Bon Klanjšček iz Gibanja Svoboda nedopustno ravnala s poslancem NSi Aleksandrom Reberškom. Po poročanju medijev mu je jemala besedo, ga tikala in mu ukazala, naj "preneha lajati". Seja je bila sklicana na zahtevo NSi.

Stranki SDS in NSi sta vložili interpelacijo zoper ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luko Mesca. Očitata mu opustitev dolžnega ravnanja na področju socialne politike in vprašanj romske skupnosti. Opozicijski stranki pozivata k odstopu ministra Mesca in premierja.

Po nasilnem dogodku v Novem mestu, kjer je bil ubit 48-letni moški, so se oglasile različne politične stranke s predlogi za izboljšanje varnosti. SDS je zahtevala izredno sejo državnega zbora, na kateri bi obravnavali ukrepe za preprečevanje nasilja in kriminala Romov na jugovzhodu Slovenije. V Svobodi so odgovornost pripisali policiji, tožilstvu in sodstvu, medtem ko je NSi ponovno predlagala zakonodajni sveženj za večjo varnost.

Delo vlade Roberta Goloba v oktobru podpira tretjina vprašanih, medtem ko je dobra polovica z njenim delom nezadovoljna, kaže anketa Mediane za POP TV. Med strankami še naprej vodi SDS, sledijo pa ji Gibanje Svoboda in SD.

Po nasilni smrti 48-letnega moškega v Novem mestu sta ministrica za pravosodje Andreja Katič in minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar ponudila odstop premierju Robertu Golobu. Premier je že sklical krizni sestanek, na katerega je povabil pristojne ministre.

Vladajoča koalicija, sestavljena iz strank Svoboda, SD in Levica, je zavrnila predlog, da bi učenci, ki ne obvladajo slovenskega jezika, pred vključitvijo v redni pouk obiskovali poseben pouk slovenščine. Predlagatelji so mnenja, da nihče ne bi smel obiskovati obveznega pouka, če ne razume jezika.

Med parlamentarnimi strankami v Sloveniji je le stranka Svoboda še ni odprla posebnega računa za referendumsko kampanjo, ki se nanaša na državno pomoč pri samomorih. Referendum bo potekal 23. novembra, uradni začetek kampanje pa je bil včeraj. Zadnji rok za odprtje računov je prihodnji teden.

Koprski mestni svetniki so na četrtkovi seji zavrnili predlog za razširitev dnevnega reda s točko, ki bi obravnavala opredelitev do častnega meščanstva fašističnega diktatorja Benita Mussolinija. Odločitev je bila sprejeta po več kot enourni razpravi, ki je razdelila svetniške skupine. Proti predlogu je bila stranka Svoboda, medtem ko so ga podpirale SD, Levica in SDS.

Poslanska skupina SDS je pozvala poslance Svobode in Levice k takojšnjemu umiku predloga zakona o konoplji za omejeno osebno rabo. Poudarili so, da so prejeli številna negativna stališča in opozorila glede predloga zakona. Opozorili so, da predlog zakona predstavlja resno tveganje za posameznike in celotno družbo, še posebej pa za mlade.

Pred glasovanjem v Državnem zboru so psihoterapevti in predstavniki 40.000 uporabnikov pozvali poslance, naj podprejo predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti. Poudarili so, da je glas za zakon glas za ljudi in da zakon omogoča koriščenje psihoterapevtskih storitev.

V oktobrski anketi Vox populi, ki jo za Dnevnik izvaja Ninamedia, je SDS ohranila največjo podporo z 23,1 odstotka glasov (septembra 22,6 odstotka). Gibanje Svoboda je zabeležilo padec podpore na 15,4 odstotka (septembra 17,1 odstotka). Rezultati ankete kažejo, da se zadnji vladni ukrepi še niso odrazili v višji javnomnenjski podpori.

Poslanci Svobode, SD in Levice so na Odboru za finance zavrnili predlog zakona o spremembah Zakona o dohodnini, ki ga je vložila SDS. Predlog bi ob postopnem zvišanju splošne davčne olajšave prinesel višje neto dohodke vsem zaposlenim. Demokracija.si poroča, da naj bi Golobovi že vzeli od 2100 do 5200 evrov neto, zdaj pa ponujajo le drobtinice.

Državni zbor je za 23. november razpisal referendum o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Vsi prisotni poslanci, 65 jih je bilo, so podprli razpis referenduma. Volilna opravila se bodo začela 21. oktobra. Medtem ko koalicija poudarja pomen pravice do dostojne smrti, opozicija opozarja na krepitev paliativne oskrbe. Zakon ureja pravico neznosno trpečih do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Odbor Državnega zbora za zdravstvo je predlagal, da se referendum o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja razpiše za 23. november. Predlog odloka o razpisu referenduma je bil poslan v obravnavo Državnemu zboru, ki bo o tem odločal na petkovi izredni seji. Roki za volilna opravila naj bi začeli teči 21. oktobra.

Na Odboru za finance so poslanci vladne koalicije, sestavljene iz strank Gibanje Svoboda, SD in Levica, glasovali proti predlogu za višje neto plače zaposlenih. Nasprotovali so dvigu splošne olajšave, s čimer niso podprli razbremenitve plač.

Dolgoletni župan Kočevja in aktualni evropski poslanec Vladimir Prebilič je s somišljeniki v Kočevju ustanovil novo politično stranko Prerod. Na ustanovnem kongresu so poleg predsednika volili tudi druge člane organov stranke in potrdili temeljni program. Stranka se pozicionira kot korektiv v levo-liberalnem političnem polju in se distancira od Roberta Goloba in Janeza Janše.

Jani Prednik (SD) je uradno obvestil državni zbor o svojem odstopu s položaja poslanca. Njegov odstop je že začel veljati. S tem se je pridružil vrsti poslancev stranke Svoboda, ki so že odstopili, med katerimi sta najbolj znana boksar Dejan Zavec in Martin Marzidovšek. Po navedbah portala nova24tv.si, mediji s tem čistijo 'janšiste' v korist vlade Roberta Goloba.

Nika Podakar je bila na kongresu v Ljubljani izvoljena za predsednico podmladka stranke Gibanje Svoboda, imenovanega Svoboda Mladi. Podpredsedniška mesta so zasedli Rok Čigon, Lejla Hasić in Blaž Juren. Dogodka se je udeležil tudi predsednik Gibanja Svoboda in premier Robert Golob.

Kabinet predsednika vlade Roberta Goloba se je ostro odzval na pismo predsednika KPK Roberta Šumija, v katerem je ta opozoril na stopnjevanje pritiskov na KPK. Iz kabineta so sporočili, da so očitki KPK brez stvarne osnove in v popolnem nasprotju z dejanskim stanjem, kar je izrazilo veliko začudenje.

Župani enajstih občin v Jugovzhodni Sloveniji, podprti s strani Ljudske iniciative Šentjernej, so sredi septembra opozorili vlado na neučinkovitost ukrepov za reševanje romske problematike. Poudarili so, da je skoraj celotna romska populacija brezposelna in da se število kaznivih dejanj povečuje. Kljub že znanemu stanju se vlada na opozorila ni odzvala.

Specializirano državno tožilstvo je na Okrožno sodišče v Ljubljani vložilo zahtevo za sodno preiskavo proti predsedniku vlade Robertu Golobu v zadevi Bobnar, zaradi domnevnega nedopustnega vmešavanja v delo policije.

Predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je določila, da se bo zbiranje 40.000 podpisov za razpis referenduma o pokojninski reformi, ki ga zahteva Delavska koalicija, začelo v sredo, 8. oktobra.

Odbor Državnega zbora za obrambo se je seznanil z ustanovitvijo družbe Dovos, ki se bo ukvarjala z obrambo, varnostjo in odpornostjo. Opozicija je izrazila zaskrbljenost zaradi možnosti korupcije in poudarila potrebo po zagotovitvi parlamentarnega nadzora nad delovanjem družbe. Medtem ko so koalicijske stranke Svoboda, Levica in SD podprle vladne namere, predstavnikov teh strank ni bilo prisotnih na seji odbora.

Stranka SDS je za referendumsko kampanjo o zakonu o dodatkih k pokojninam umetnikov namenila največ sredstev, in sicer 126.751 evrov. Gibanje Svoboda je prispevalo 4267 evrov, NSi 2453 evrov, Levica dobrih 700 evrov, Piratska stranka pa 346 evrov. SD je odprla le transakcijski račun. Izvedba referenduma je davkoplačevalce stala 6,5 milijona evrov.

Vladajoča koalicija (Svoboda, SD in Levica) je na seji vlade odobrila 1,2 milijona evrov za delovanje palestinske uprave v letu 2025. Hkrati pa se pojavljajo kritike, zakaj sredstva niso namenjena za zdravljenje štirih otrok z redkimi boleznimi v Združenih državah Amerike. Načrt predvideva, da bo palestinska uprava v prihodnjih šestih mesecih prejela 20...

Državni zbor je razpravljal o predlogu deklaracije o vzponu skrajne desnice v Evropi z naslovom "Nikoli več". Podporo so napovedale poslanske skupine Svobode in SD, medtem ko so bili Levica, NSi in nepovezani poslanci kritični. SDS svojega stališča ni predstavila. Mnenja so bila deljena tudi znotraj koalicije.

Poslanska skupina SD se je okrepila s prihodom Mojce Šetinc Pašek, nekdanje nepovezane poslanke, ki je bila izključena iz Svobode. Vodja poslanske skupine SD, Jani Prednik, je potrdil, da je Šetinc Pašek podpisala pristopno izjavo k stranki. V SD vidijo to kot ojačitev, saj poslanska skupina zdaj šteje osem članov. Šetinc Pašek napoveduje, da naj bi se stranki pridružilo še več poslancev.

Pred parlamentom je potekal protest, ki ga je organiziralo Društvo Viljem Julijan, zaradi odločitve poslancev Svobode, da ne dovolijo zdravljenja otrok z redkimi boleznimi v tujini. Protestniki so opozarjali na krivico, ki jo doživljajo ti otroci, ker jim država odreka to možnost. Protesta se je udeležila tudi Gabrova.

Po poročanju portala Požareport naj bi predsednik vlade Robert Golob v zadnjih dneh javno ponižal Urško Klakočar Zupančič, predsednico državnega zbora in članico stranke Svoboda. To naj bi se zgodilo, ko je bila Klakočar Zupančič prisiljena odstopiti od kandidature za predsednico stranke. Požareport situacijo opisuje kot "infantilno grotesko politične elite" in jo povezuje s poročnim maščevanjem.

Septembrska anketa inštituta Mediana, izvedena za Delo, je pokazala, da bi na volitvah zmagala SDS z 21,4 odstotka podpore. Gibanje Svoboda je padlo na drugo mesto s 14,6 odstotka, kar je precejšen padec v primerjavi z avgustom, ko jih je podpiralo 18 odstotkov vprašanih. Podpora vladi se je prav tako zmanjšala.

Darijan Košir je v komentarju "Kšeftarski podizvajalci" na portalu politikis.si in STA povzel razkritja parlamentarne preiskovalne komisije o domnevnem obvodnem financiranju stranke Nova Slovenija (NSi). Košir trdi, da se je NSi že ob ustanovitvi sprijaznila z vlogo podizvajalca političnih projektov Janeza Janše.

Predsednica Državnega zbora, Urška Klakočar Zupančič, je umaknila soglasje h kandidaturi za predsednico stranke Gibanje Svoboda. Kot je pojasnila, je prvotno soglasje podala le iz hvaležnosti predlagateljem. S tem je Robert Golob ostal edini kandidat za to funkcijo.