APDEJT.si

Arnaldo Otegi, vodja EH Bildu, je zanikal, da bi se leta 2018 srečal s Pedrom Sánchezom, takratnim voditeljem opozicije, da bi se dogovorila o podpori nezaupnici Marianu Rajoyu. Otegi je obljubil odstop, če se dokaže, da je do srečanja prišlo. Sánchez je prav tako zanikal srečanje, medtem ko je stranka Vox vložila tožbo proti Sánchezu na vrhovnem sodišču zaradi lažnega pričanja v zvezi s tem domnevnim srečanjem. Nekdanja svetnica PSOE, Leire Díez, je zanikala, da bi poznala Sáncheza. Koldo García, nekdanji svetovalec Joséja Luisa Ábalosa, pa je trdil, da je Sáncheza vozil na srečanje.

Generalni državni tožilec Álvaro García Ortiz se je izognil odgovoru na obtožbe o razkritju tajnosti partnerja Isabel Díaz Ayuso in zanikal, da bi posredoval informacije. Pojasnil je, da je izbrisal podatke, ker se počuti kot žrtev maščevanja. Stranka PP pa je obtožila vlado, da daje navodila Ortizu za obrambo Sáncheza.

Španska vlada je zavrnila zahtevo po pričanju premierja Sáncheza v komisiji o posledicah neurja (DANA) v regionalnem parlamentu Les Corts. Moncloa poudarja, da je premier že predviden za pričanje pred preiskovalno komisijo v kongresu, ki je po njihovem mnenju primeren organ za odgovore članov vlade.

Po odstopu Carlosa Mazóna so se pojavili različni odzivi. Žrtve poplav so zahtevale njegovo odgovornost pred sodiščem, španska vlada je kritizirala njegovo pozno odločitev, Alberto Núñez Feijóo pa je ocenil, da je bila pravilna. Santiago Abascal iz stranke Vox je Mazónov odstop označil za 'balon kisika' za predsednika vlade Sáncheza. Za Mazónovega naslednika se omenjajo Pérez Llorca, Catalá in Mompó. Salvador Illa je pozdravil Mazónovo odločitev.

Španija in Nemčija sta se dogovorili za začetek dialoga z namenom doseči evropsko soglasje glede priznavanja katalonščine kot uradnega jezika v Evropski uniji. Ta poteza sledi ultimatumu stranke Junts, ki zahteva izpolnitev obljub glede rabe katalonščine. Nemčija je pristala na odprtje dialoga s Španijo, kar predstavlja preobrat v priznavanju uradnih jezikov.

Podjetnica Carmen Pano je v senatu ponovno potrdila, da je PSOE izročila 90.000 evrov v gotovini. José Luis Ábalos se je pred sodnikom odločil, da bo molčal v zvezi s preiskavo primera Koldo. PP pa namerava sočasno z obletnico poplav DANA izvesti zaslišanje Sáncheza v senatu glede primera Koldo.

V Skupščini Črne gore so poslanci razpravljali o izbiri Mirjane Vučinić, Jovana Jovanovića in Mirjane Radović za sodnike Ustavnega sodišča, vendar kandidati niso dobili potrebne podpore. URA je izpostavila, da je parlamentarna večina enotna le pri razdeljevanju državnega premoženja in zadolževanju, ne pa tudi pri izbiri sodnikov na podlagi principov in posvetovanj. V Madridu pa je večina v Parlamentu podprla zaščito pravice do splava v Statutu.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir 2025 za njeno neutrudno promocijo demokracije. Norveški Nobelov odbor jo je pohvalil kot poenotitveno figuro v venezuelski politični opoziciji in kot izjemen primer civilnega poguma v Latinski Ameriki. Machado je ob prejemu nagrade izrazila šokiranost.

V Kataloniji je Junts opozoril španskega premierja Sáncheza, da bo iskal druge poti, če ne bo izpolnil bruseljskega sporazuma. PP je kritiziral predsednika Generalitat de Cataluña, Salvadorja Illa, zaradi domnevne korupcije PSOE in ga obtožil spodbujanja populizma. ERC pa je Illa opozorila, da je v 'času popusta' in se osredotoča na politični konflikt ter model financiranja.

Španska vlada je predlagala ustavno reformo, ki bi vključila pravico do splava v ustavo. Ta poteza sledi pobudi stranke Vox v madridskem mestnem svetu, ki zahteva obveščanje žensk, ki želijo splaviti, o domnevnem 'sindromu po splavu'. Vlada želi zagotoviti svobodo in avtonomijo žensk, medtem ko opozicija, zlasti PP, ostaja razdeljena glede te problematike. Premier Sánchez obtožuje PP, da se je pridružil skrajni desnici.

V Španiji je voditelj Ljudske stranke (PP) Alberto Núñez Feijóo kritiziral vlado Pedra Sáncheza zaradi domnevne uporabe teorij zarote in zahteval ukrepanje proti poslancem, katerih družinski člani so vpleteni v sodne postopke. Poudaril je, da bi morali poslanci odstopiti, ne glede na pripadnost stranki, če so njihovi družinski člani vpleteni v sodne postopke. Medtem je v Dominikanski republiki nekdanji predsednik Hipólito Mejía pozval prebivalstvo, naj ne bo zaskrbljeno zaradi ministrov in drugih vladnih uradnikov, ki izražajo predsedniške ambicije v vladajoči Moderni revolucionarni stranki (PRM). Mejía meni, da demokracija zahteva odprt prostor za mlade.

Alberto Núñez Feijóo, predsednik Ljudske stranke (PP), je med obiskom v Formenteri, kjer se je srečal s policijskimi sindikati in združenji civilne garde, postavil migracijsko krizo v središče nacionalne politične razprave. Predlaga izgon migrantov, ki storijo spolne delikte ali so večkratni prekrškarji, tudi če imajo urejen status. Ob tem je kritiziral trenutno migracijsko politiko in jo označil za neučinkovito.

Avstralski premier Anthony Albanese je v govoru na Združenih narodih pozval k priznanju palestinske državnosti. Pri tem je izpostavil avstralskega humanitarnega delavca, ki je bil ubit v Gazi, skupaj z novinarji in desettisoči civilistov. Francija, Velika Britanija in Kanada prav tako podpirajo priznanje Palestine. Donald Trump naj bi danes nagovoril Generalno skupščino Združenih narodov.

Zadnja etapa dirke Vuelta a España je bila prekinjena zaradi množičnih propalestinskih protestov v Madridu, ki jih je sprožila udeležba izraelske ekipe Israel-Premier Tech. Po poročilih se je zbralo več deset tisoč protestnikov.

Španski premier Sánchez je napovedal embargo na orožje Izraelu in prepoved vstopa odgovornim za izraelsko vojno v Gazi. Španija je zavrnila izraelske obtožbe o antisemitizmu kot lažne in obrekljive, hkrati pa povečala finančno pomoč UNRWA za deset milijonov evrov. Ameriški ambasador v Izraelu je spopade v Gazi označil za bitko med "nebesi in peklom".

Papež Leo XIV. je pozval Izrael k ustavitvi "kolektivnega kaznovanja" in prisilnega razseljevanja Palestincev v Gazi ter pozval k takojšnji in trajni prekinitvi ognja. V Bruslju je proti izraelskemu genocidu v Gazi protestiralo okoli 110.000 ljudi. Britanski premier Keir Starmer se je srečal s palestinskim voditeljem Mahmudom Abbasom, medtem ko se vlada Združenega kraljestva nagiba k priznanju palestinske države. Katalonske študentske in mladinske organizacije so pozvale k ustavitvi, če bi napadli Flotiljo v Gazi.

Zvezni sodnik je razsodil, da je administracija predsednika Donalda Trumpa nezakonito odredila pripadnikom nacionalne garde izvajanje policijskih nalog med protesti proti ICE v Los Angelesu. Sodnik Charles Breyer je ugotovil, da je Trump kršil zakon Posse Comitatus izpred 140 let, ki prepoveduje vojski, da bi delovala kot domača policija. Odločitev je bila sprejeta, medtem ko je Trump ponovil svoje načrte za napotitev vojske v Chicago in Baltimore kljub protestom lokalnih oblasti in grožnjam o strožjem posredovanju.

Po srečanju Ille in Puigdemonta v Bruslju, ki je trajalo uro in pol, je stranka Junts izrazila, da je bil dosežen "majhen napredek" in napovedala sestanek svojega vodstva v Bruslju. Srečanje je bilo sicer ocenjeno kot prisrčno, vendar pa je namenjeno politični rehabilitaciji Puigdemonta in zagotavljanju podpore vladi. Sánchez je umiril katalonske partnerje z odpustom dolga in politično rehabilitacijo Puigdemonta.

Umrl je Javier Lambán, nekdanji predsednik Aragona, star 67 let, v svojem rojstnem kraju Ejea de los Caballeros. V zadnjem intervjuju za ABC je pozval k volitvam. Emiliano García-Page se je od njega poslovil kot od "velikega prijatelja", poudaril je njegovo poštenost in doslednost. Razkrito je bilo, da je imel Lambán zapleten odnos z vodstvom svoje stranke.

Požari v severozahodni Španiji so povzročili za najmanj 600 milijonov evrov škode v kmetijstvu, živinoreji in čebelarstvu. V Kastilji in Leónu, Galiciji ter Extremaduri se z več kot 20 požari še vedno borijo, vendar se je širjenje ognja v Orensah ponoči upočasnilo. V Španiji je bilo v letu 2025 uničenih že skoraj 400.000 hektarjev površin, zabeleženih pa je bilo 230 požarov.

Dogovor med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo o 15-odstotnih carinah je sprožil zaskrbljenost Evropske konfederacije sindikatov (CES), ki Evropsko komisijo poziva k sprejetju ukrepov za zaščito delavcev in dohodkov. CES dogovor označuje kot močno neuravnoteženega. Omenjeni sporazum hkrati povzroča razkol med državami članicami EU in je razjezil levico. Medtem ko se španski premier Sánchez brani pred napadi stranke Podemos, v Franciji govorijo o "podreditvi", v Nemčiji pa se bojijo gospodarskega vpliva. Madžarski premier Orbán dogovor pozdravlja, medtem ko predsednica Evropske komisije von der Leyen ostaja v središču pozornosti.

Evropska komisija se je branila kritik glede novega trgovinskega sporazuma z ZDA, ki uvaja 15-odstotne carine na evropski izvoz. Po mnenju evropskega komisarja za trgovino Marosa Šefčoviča je sporazum boljši od trgovinske vojne, čeprav so nekateri v EU nezadovoljni s pogajalsko močjo Evropske unije. Španski premier Sánchez je sporazum sicer podprl, vendar brez navdušenja.

Evropska unija in ZDA so se približale trgovinskemu dogovoru, ki bi lahko vključeval 15-odstotno carino na evropske izdelke, pri čemer se EU zgleduje po japonskem modelu pogajanj z Washingtonom za izognitev višjim carin. Cilj je preprečiti širše trgovinske spopade.

Španska vlada je doživela nov poraz v kongresu, saj so Ljudska stranka (PP), Vox in Podemos zavrnili tako imenovani protitemnitveni odlok. PP je svojo odločitev utemeljila z mnenjem, da odlok ne vključuje ustreznih ukrepov za preprečevanje prihodnjih izpadov, medtem ko je Podemos potrdil, da ni naloga opozicije reševati vlade. To je bil zadnji plenarni zasedanje pred poletnim premorom, ki je ponovno razkril, da vlada nima zadostne večine v kongresu.

Gabriel Rufián je po zavrnitvi ERC ponovno predlagal združitev plurinacionalne levice, čeprav Yolanda Díaz ni zavrnila predloga, je zahtevala program minimalnih zahtev. PSOE je obeležil drugo obletnico volitev 23-J, ki so Pedru Sánchezu omogočile nadaljevanje predsedovanja vladi, vendar so bili Santos Cerdán in Begoña Gómez izpuščeni iz spomina. Ione Belarra iz Podemosa je kritizirala vladni odlok proti izpadom elektrike, češ da ni bil učinkovit in ni zahteval odgovornosti.

Predsednica Madridske skupnosti, Isabel Díaz Ayuso, se je znašla na udaru kritik zaradi uporabe dvorca s pisarno in bazenom, ki je v lasti Madridske skupnosti. Medtem ko ga njena stranka, PP, opisuje kot "zelo skromnega", video, ki ga je objavila nepremičninska agencija, kaže na razkošje objekta. Kritike so se okrepile, saj je Ayuso predhodno kritizirala premierja Sáncheza zaradi uporabe državnih objektov. Minister za promet, Óscar Puente, je prav tako kritiziral Ayuso, češ da je uporaba dvorca za njeno družino nesprejemljiva, in se odzval na obrambo PP glede tega vprašanja.

Španski notranji minister Fernando Grande-Marlaska je poudaril učinkovitost agentov in se odzval na kritike, ki jih je označil za »rešitelje domovine«. Hkrati je Marcos Ortuño, tiskovni predstavnik regionalne vlade, izjavil, da so konflikti v Torre Pachecu posledica »odsotnosti migracijske politike vlade Sáncheza«.

Toledo bo od 21. do 23. novembra postal prestolnica avtomobilizma z ekološkim relijem, ki bo štel za špansko prvenstvo in bo potekal z vozili brez emisij, s podporo mestnega sveta in podjetja Pitlane Network. Medtem pa se v Madridu sprožajo polemike glede predsednice Ayuso, ki naj bi uporabljala vilo z bazenom v lasti madridske skupnosti, kar spominja na kritike glede uporabe državnih nepremičnin s strani Sáncheza. V Valencii so se prebivalci pritožili nad policijskimi motorji, parkiranimi na pločnikih in peš conah, medtem ko so policisti na malici, kar naj bi spregledalo nepravilno parkirana vozila v bližini. V Barceloni pa se je zgodila prva sprememba v mobilnosti na Via Laietana, kjer je od julija rezidentom Barri Gòtic dovoljena vožnja navzgor po omejenem pasu.