APDEJT.si

Hollywoodski igralec Richard Gere je med obiskom kanadskega parlamenta prejel stoječe ovacije poslancev. Gere je prispel v Ottawo na parlamentarno zaslišanje, kjer so poslanci podali uradno izjavo o stanju človekovih pravic v Tibetu.

V kitajski provinci Sichuan se je zrušil del mostu Hongqi, ki je bil dokončan šele januarja in predstavlja pomembno povezavo s Tibetom. Po spletu krožijo videoposnetki dogodka. Tovrstne nesreče na Kitajskem niso redkost.

V jugozahodni kitajski provinci Sečuan se je po zemeljskem plazu zrušila nova avtocestna brv Hongqi, visoka 170 metrov. Nihče ni bil poškodovan, saj je bila brv pred tem zaprta zaradi deformacij na pobočju in lukenj na cestišču. Brv je bila dokončana januarja.

Kitajska je začela graditi veliko hidroelektrarno "Medog" v kanjonu reke Yarlung Tsangpo v Tibetu. Ameriška revija Foreign Policy poroča, da bo projekt ena največjih hidroelektrarn na svetu. Gradnja poteka v tajnosti, kar povzroča zaskrbljenost glede vpliva na okolje.

Kitajske oblasti so potrdile rešitev 580 pohodnikov in več kot 300 vodnikov na vzhodni strani Everesta v Tibetu, kar skupno znaša okoli 900 rešenih. Reševanje več kot 850 pohodnikov, vodnikov in nosačev, ki so bili tri dni ujeti v močnem snežnem metežu na tibetanskih pobočjih Everesta, je izvedlo na stotine vaščanov in reševalnih ekip. Oktober velja za vrhunec treking sezone na Everestu zaradi milega vremena in jasnega neba.

Po močnem snežnem neurju, ki je več dni oviralo dostop do območja, so reševalne ekipe uspešno pripeljale vse planince, ki so bili ujeti v bližini vzhodnega pobočja Mount Everesta v Tibetu, na varno. Med rešenimi so tudi stotine turistov.

Reševalci so s tibetanske strani Mount Everesta na varno prepeljali skoraj tisoč turistov in podpornega osebja, ki jih je konec tedna ujela snežna nevihta.

Kitajski državni mediji poročajo, da je bilo po močnem sneženju, ki jih je konec tedna ujel blizu Mount Everesta, na varnem rešenih skoraj 1.000 pohodnikov in spremljevalnega osebja. Reševalna akcija je potekala v odmaknjeni dolini Karma, kjer je nenavadno močan snežni vihar povzročil veliko snega.

Reševalne ekipe v Sloveniji so našle truplo enega od treh hrvaških planincev, ki jih je v nedeljo odnesel plaz. Iskanje preostalih dveh planincev še poteka. V reševalni akciji je sodelovalo približno 60 ljudi, vendar je slabo vreme oviralo helikopterje pri vzletu.

Na tibetanski strani Mount Everesta je močno snežno neurje ujelo več sto pohodnikov. Oblasti so začasno zaprle dostop do priljubljenih turističnih točk, vključno z bazo pod Mount Everestom in dolino Gama. Reševalna akcija je bila uspešna, rešili so 350 turistov.

Na vzhodni strani Mount Everesta na Tibetu je snežni metež ujel skoraj 1000 ljudi v kampih na višini nad 4800 metri. Reševalci so rešili okoli 350 pohodnikov, z več kot 200 pa so vzpostavili stik. Reševalne akcije še potekajo, pri čemer so nekateri pohodniki utrpeli hipotermijo.

Snežna nevihta na Mount Everestu je ujela približno tisoč pohodnikov v kampih na vzhodni strani gore. Kitajski državni mediji so poročali o prvi smrtni žrtvi, pohodnik naj bi umrl zaradi podhladitve. Reševalne ekipe so rešile 350 ljudi, medtem ko jih je več kot 200 ostalo ujetih.

Na tibetanski strani Mount Everesta je snežni metež ujel približno 1000 ljudi v gorniških taboriščih. Stotine turistov so ostale ujetih, sprožena je bila obsežna reševalna akcija, ki vključuje stotine lokalnih reševalnih ekip. Reševalci so že vodili na varno stotine pohodnikov, ki jih je presenetil snežni metež.

Potres z magnitudo 4,7 je v torek zgodaj zjutraj stresel Mjanmar, tresenje pa se je čutilo v več delih severovzhodne Indije, vključno z Manipurjem, Nagalandom in Assamom. Epicenter potresa je bil jugovzhodno od Ukhrula. Nacionalni center za seizmologijo je sporočil, da je bil potres na globini 15 kilometrov. Pred tem so zabeležili potres z magnitudo 3,4 v Maharaštri in potres z magnitudo 3,3 v Tibetu.

Kitajske oblasti so pozvale k takojšnji in brezpogojni izpustitvi Zhang Yadi, zagovornice tibetanskih pravic, ki je bila študentka v Franciji. Organizacija Human Rights Watch opozarja, da bi jo lahko obsodili po členu 103(2) kitajskega kazenskega zakonika, ki prepoveduje "spodbujanje drugih k razdelitvi države". Hkrati so Združeni narodi in skupine za človekove pravice obsodili obsodbo kitajske novinarke Zhang Zhan, ki je bila že drugič obsojena na štiri leta zapora zaradi poročanja o dogajanju v Wuhanu med izbruhom COVID-19. Obtožba se pogosto uporablja za zatiranje kritikov vlade.

Podjetje za proizvodnjo oblačil za prosti čas Arc'teryx in kitajski umetnik Cai Guoqiang sta se opravičila, potem ko je njun ognjemetni spektakel z naslovom "Vzpenjajoči se zmaj" v Tibetu sprožil val kritik zaradi potencialne škode za okolje. Ognjemet, ki so ga priredili 19. septembra, je potekal vzdolž gorske poti v okoljsko občutljivem območju. Arc'teryx je priznal, da dogodek ni bil v skladu z njihovimi vrednotami, in napovedal preiskavo.

Tibetanski menih Šersang Gjatso iz samostana Cang je storil samomor v protest proti kitajski represiji. Kitajske oblasti so okrepile omejitve v tibetanskih samostanih, iz samostana Cang so izgnale vse menihe, mlajše od 18 let, ter uvedle stroge kontrole in pritisk nad menihi.

Kitajska gradnja novega mega jezu na Tibetu je sprožila zaskrbljenost v Indiji zaradi potencialnega zmanjšanja pretoka vode v rekah, ki so ključnega pomena za indijsko gospodarstvo in preživetje prebivalstva. Indijske oblasti se bojijo, da bi lahko Kitajska preusmerila do 40 milijard kubičnih metrov vode, kar bi znatno vplivalo na količino vode, ki jo Indija prejme na ključni mejni točki. Indija načrtuje pospešitev gradnje lastnega jezu, da bi ublažila morebitne negativne posledice kitajskega projekta. Po nekaterih virih naj bi se pretok vode v sušnem obdobju zmanjšal tudi do 85%. Indijska vlada že od začetka leta 2000 razmišlja o projektih za nadzor pretoka vode iz tibetanskega ledenika Angsi.

Donald Trump je Vladimirju Putinu izrazil nezadovoljstvo zaradi ruskega napada na ameriško tovarno Flex v Mukačevem, ki se je zgodil 21. avgusta. Trump je priznal, da je organizacija srečanja med Zelenskim in Putinom izjemno težavna, primerjal jo je z mešanjem olja in kisa.

Kitajska je obeležila 60. obletnico komunistične vladavine v Tibetu s parado in slovesnostmi v Lasi, glavnem mestu avtonomne regije. Slovesnosti so vključevale pesmi, plese in množično parado s tisoči udeležencev, ki so mahali z rdečimi zastavicami in transparenti, ki so poudarjali vodstvo Komunistične partije. Dogodka se je udeležil tudi Xi Jinping, kar je redek obisk tega območja.

Kitajska je s parado in slovesnostmi v Lasi obeležila 60. obletnico komunistične vladavine v Tibetu, kjer je predsednik Xi Jinping pozval k etnični enotnosti in verski harmoniji. Visoki politični svetovalec je poudaril močno vodstvo Komunistične partije. Od leta 2012 je Kitajska poostrila nadzor nad Tibetom, omejila dostop tujim novinarjem in zahtevala, da se tibetanski budizem uskladi s socializmom. Xijev obisk je potekal pred zaostritvijo glede nasledstva 90-letnega Dalajlame.

Kitajski raziskovalci so v naravnem rezervatu Hoh Xil uporabili robotskega psa, preoblečenega v antilopo, za natančnejše opazovanje tibetanskih antilop. Zoologi so pojasnili, da je opazovanje teh antilop oteženo zaradi njihove občutljivosti in visokogorskega habitata.

Kitajska je obtožila organizatorje umetniške razstave v Bangkoku, da so izkrivljali njeno politiko glede Tibeta, Xinjianga in Hongkonga. Razstava, ki je imela temo avtoritarnih vlad, je po trditvah so-kuratorja vključevala dela, ki so bila odstranjena ali spremenjena na zahtevo Pekinga. Kitajska brani cenzuro in trdi, da so razstavljena dela napačno predstavljala njene politike.

Avtonomna regija Tibet je v zadnjih 60 letih dosegla zgodovinski gospodarski in družbeni napredek. Lokalni uradniki so na tiskovni konferenci, ki jo je organiziral Urad za informiranje Državnega sveta, poročali o znatnem izboljšanju življenjskega standarda in gospodarski rasti od leta 1965.

Kitajski uradnik je izjavil, da bo kitajska vlada, ne pa trenutni Dalajlama, odločala o izbiri naslednjega Dalajlame. Ta poteza vzbuja strah med Tibetanci, ki se bojijo, da želi Kitajska s tem okrepiti svoj nadzor nad Tibetom in tibetanskim budizmom, pri čemer Dalajlamo obravnava kot separatista.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je izjavil, da bi moral biti 21. stoletje obdobje pospešenega razvoja in revitalizacije Azije, zlasti Južne Azije. Kitajska je ponovila svojo zavezo sodelovanju s Pakistanom pri spodbujanju regionalnega miru, razvoja in stabilnosti. Predsednik Asif Ali Zardari je ponovno potrdil zavezanost Pakistana krepitvi vezi s Kitajsko in poudaril pomen kitajsko-pakistanskega gospodarskega koridorja (CPEC).

Kitajska je uradno začela gradnjo obsežnega hidroelektrarna na reki Yarlung Tsangpo v Tibetu. Ta projekt, vreden 167 milijard dolarjev, kljub opozorilom znanstvenikov o občutljivem ekosistemu in geoloških razmerah regije napreduje. Obstajajo pomisleki glede potencialnih okoljskih posledic in vpliva na sosednje države, ki so odvisne od toka reke.

Kitajska je zagotovila, da gradnja jezu na zgornjem toku reke Brahmaputra v Tibetu ne bo vplivala na Indijo in Bangladeš. Trdi namreč, da bo projekt celo pomagal pri preprečevanju naravnih nesreč. Peking je s temi izjavami naslovil pomisleke sosednjih držav glede možnih posledic na vodni tok in okolje.

Kitajska je v Tibetu začela z gradnjo največje hidroelektrarne na svetu. Projekt, ki bo proizvedel ogromno zelene energije, vzbuja zaskrbljenost pri Tibetancih ter sosednjih državah Indiji in Bangladešu, ki se bojijo, da bi Kitajska lahko vodo izkoriščala kot sredstvo moči. Projekt je odvisen od dolgoročne razpoložljivosti vode. Tudi v Švici, kjer je večina električne energije proizvedena s hidroelektrarnami, so v prihodnosti pričakovani bolj nestabilni vodni tokovi zaradi podnebnih sprememb.

Kitajska je decembra odobrila in nato začela z gradnjo masivnega jezu na najdaljši reki v Tibetu, kljub pomislekom Indije, Bangladeša in tibetanskih skupin za človekove pravice glede vplivov na prebivalstvo in okolje. Projekt, ocenjen na 167 milijard dolarjev, bo po dokončanju najmočnejši vir hidroelektrarne v zgodovini in se nahaja na ovinku reke Yarlung Tsangpo, kjer voda pade 6500 čevljev.

Kitajska je začela gradnjo največje hidroelektrarne na svetu v Tibetu, ki naj bi po obsegu presegla celo elektrarno Tri soteske. Ta ambiciozni projekt je del kitajskih prizadevanj, da postane vodilna gospodarska sila, saj se zaveda pomena zadostne energetske oskrbe za rastoče gospodarstvo in naraščajočo porabo energije v gospodinjstvih. Gradnja je že sprožila pomisleke v Indiji in Bangladešu, predvsem zaradi morebitnih vplivov na pretok vode reke Brahmaputre in okoljske posledice.

Kitajska je 21. julija 2025 začela z gradnjo največjega jezu na svetu, 167 milijard dolarjev vrednega projekta na reki Yarlung Tsangpo v Tibetu, blizu indijske meje. Ta projekt, ki je precej večji od jezu Treh sotesk, je del petstopenjskega hidroenergetskega objekta Medog. Gradnja povzroča zaskrbljenost glede preseljevanja tibetanskih skupnosti in okoljskega vpliva na reke v Indiji in Bangladešu, saj bi lahko bistveno vplivala na vodno varnost nižje ležečih držav.

Kitajska je pričela z gradnjo največjega hidroelektrarnega jezu na svetu v Tibetu, kar je sprožilo preplah v Indiji in Bangladešu. Projekt, ki se nahaja na Tibetski planoti, kjer so vodni viri izjemni, ni le rekorden po velikosti, temveč je povzročil tudi geopolitične napetosti. Obe državi, ki sta niže ob toku rek, ki izvirajo v Tibetu, se bojita morebitnih negativnih posledic na oskrbo z vodo.

Kitajska je začela z gradnjo največje hidroelektrarne na svetu v spodnjem toku reke Yarlung Zangbo, v Tibetu. Projekt, ki ga je kitajski premier Li Qiang poimenoval "projekt stoletja", je vreden 1,2 bilijona juanov (približno 167,8 milijarde dolarjev) in je bil uradno naznanjen kljub pomislekom in strahovom sosednjih držav, kot sta Indija in Bangladeš, glede potencialnih vplivov na vodne vire. Ta gigantska struktura obljublja znatno povečanje kitajskih zmožnosti pridobivanja hidroenergije.

Kitajska je začela gradnjo največje hidroelektrarne na svetu ob vzhodnem robu Tibetanske planote. Projekt, ki se nahaja na reki Yarlung Tsangpo, predstavlja sporno mega-zajezitveno pobudo z načrtovano naložbo v višini 1,2 bilijona juanov (167 milijard dolarjev). Gradnjo je sprožil kitajski premier Li Qiang, kar kaže na strateški pomen projekta za državo.

Kitajska je v Tibetu začela gradnjo največje hidroelektrarne na svetu, projekta, ki je bil poimenovan 'projekt stoletja'. Obsežno vodno delo, katerega ocena stroškov znaša 170 milijard dolarjev (3,6 bilijona evrov), bo pregradilo reko Jarlung Cangpo in naj bi proizvajalo trikrat več energije kot trenutno največja hidroelektrarna Tri soteske. Novico je potrdil kitajski premier Li Čiang, o gradnji pa sta poročali tako tiskovna agencija Reuters kot BBC.

Kineski premier Li Qiang je napovedal začetek gradnje največje hidroelektrarne na svetu, ocenjene na 170 milijard dolarjev, na vzhodnem obodu Tibetanskega platoja. Projekt naj bi po napovedih vplival na življenja milijonov ljudi in naj bi bil sposoben oskrbovati celotno Kitajsko z električno energijo, pri čemer so se pojavile celo špekulacije o morebitnem vplivu na rotacijo Zemlje. Projekt naj bi vključeval izgradnjo petih kaskadnih hidroelektrarn v spodnjem toku reke Yarlung Zangbo.

Kitajska je začela gradnjo kontroverznega orjaškega jezu v Tibetu, z namenom utrditve svoje vladavine v gorski regiji in doseganja podnebnih ciljev. Sosednje države so izrazile strah, da bo projekt povzročil pomanjkanje vode. Poleg že obstoječih okoljskih in diplomatskih pomislekov, je projekt, ki ga je napovedal premier Li Qiang in katerega slavnostni začetek se je odvil v soboto, izzval dodatne zaskrbljenosti glede vpliva na reke nižje od jezu.

Kitajska je začela graditi sporno mega-brano na reki, ki teče skozi Tibet in Indijo. Dogodku, ki so ga prenašali kitajski državni mediji, je prisostvoval tudi premier Li Ćijang, ki je položil temeljni kamen.

Kitajska je začela z gradnjo izjemno spornega mega-jezera v Tibetu, kljub zaskrbljenosti sosednjih držav. Slavnostni začetek del je potekal v soboto, navzoč pa je bil tudi premier Li Qiang. Projekt se nahaja v jugovzhodnem Tibetu, kar je sprožilo preplah med sosedami, čeprav Peking poskuša pomiriti razmere.