APDEJT.si

Sirski predsednik Ahmed al-Sharaa se je v ponedeljek srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Beli hiši. To je prvi obisk sirskega voditelja v Washingtonu po skoraj 80 letih. Srečanje je vzbudilo velika pričakovanja, saj ZDA želijo vključiti Sirijo v globalno koalicijo proti Islamski državi. Pred tem so ZDA Sharaa umaknile s seznama teroristov.

Predsednik Ahmed al-Sharaa bo v ponedeljek kot prvi sirski voditelj uradno obiskal Belo hišo, kar je vrhunec njegovega dela, s katerim je po prevzemu oblasti končal izolacijo države. Sharaa, čigar uporniške sile so konec lanskega leta strmoglavile dolgoletnega vladarja Basharja al-Assada, se bo srečal s predsednikom Donaldom Trumpom. Ameriški odposlanec za Sirijo, Tom Barrack, je izjavil, da bo Sharaa "upajmo" podpisal sporazum o pridružitvi mednarodni koaliciji proti Islamski državi (IS), ki jo vodi ZDA.

Predsednik Ahmed al-Šaraa bo kot prvi sirski voditelj obiskal Belo hišo. Nekdanji džihadist, ki je prevzel oblast po strmoglavljenju Bašarja al-Asada, se bo srečal s predsednikom Donaldom Trumpom. Pričakuje se, da bo al-Šaraa podpisal sporazum o pridružitvi mednarodni koaliciji proti Islamski državi (IS).

Predsednik Donald Trump bo 10. novembra v Beli hiši gostil sirskega predsednika Ahmada al-Sharaaja. Uradniki administracije so potrdili, da bo to prvi uradni obisk sirskega predsednika v ZDA. Al-Sharaa in Trump sta se srečala že maja v Savdski Arabiji.

Ameriški posebni odposlanec za Sirijo, Tom Barrack, je izjavil, da naj bi sirski predsednik Ahmed al-Sharaa obiskal Washington. Barrack je izrazil upanje, da bo al-Sharaa med obiskom v Washingtonu razpravljal o pomembnih vprašanjih.

Katarski premier in minister za zunanje zadeve, šejk Mohammed bin Abdulrahman bin Jassim Al Thani, se je sestal z ameriškim posebnim odposlancem za Sirijo, Tomom Barrackom. Prav tako se je srečal s turškim zunanjim ministrom Hakanom Fidanom, s katerim je razpravljal o dvostranskih odnosih in dogajanju v Gazi. Poleg tega je katarski premier poslal čestitko maroškemu kolegu in opravil telefonski pogovor z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom.

Sirski predsednik Šara se je sestal z ameriškim posebnim odposlancem za Sirijo, Tomom Barrackom. Srečanje je potrdilo nadaljnje diplomatske stike med Sirijo in Združenimi državami Amerike glede situacije v Siriji.

Sirska vlada in kurdske sile (SDF) so v torek v Damasku podpisale sporazum o premirju na vseh frontah v severni in severovzhodni Siriji, s čimer naj bi se končali spopadi v Alepu. Srečanja so se udeležili tudi predstavniki ZDA.

Leandro Morgenfeld, zgodovinar in raziskovalec CONICET, opozarja na potencialno pred-državljansko stanje v Združenih državah Amerike, medtem ko analizira odnose Javierja Mileija s Trumpom in IMF. James M. Dorsey poroča o pripravah na srečanje med premierjem Netanyahuja in predsednikom Trumpom v Washingtonu, kjer naj bi razpravljali o ključnih strategijah.

Članki obravnavajo odnose med Donaldom Trumpom in Benjaminom Netanjahujem, pri čemer en članek omenja njuno srečanje v Washingtonu in stališče ameriške administracije, ki ga je predstavil Tom Barrack. Drugi članek kritizira argentinskega predsednika Javierja Mileija zaradi njegovega podrejanja Trumpu in nezmožnosti rešitve krize v Argentini. Švedski članek poroča o nesoglasju med Trumpom in Netanjahujem glede mirovnega načrta.

Ameriški predsednik Donald Trump je nakazal možnost umika sankcij proti Turčiji in prodaje lovskih letal F-35, če bo srečanje z Erdoğanom produktivno. Po srečanju je ameriški veleposlanik v Turčiji srečanje označil za 'boljše od odličnega'. Trump je pozval Erdoğana, naj ustavi nakup ruske nafte.

Donald Trump je med srečanjem z Recepom Tayyipom Erdoğanom pozval Turčijo, naj preneha kupovati rusko nafto in plin, pri čemer je izpostavil humanitarno krizo v Ukrajini. Srečanje je bilo prvo srečanje Erdogana v Beli hiši po letu 2019.

Sirija in Izrael naj bi bili blizu sklenitvi sporazuma o deeskalaciji, po katerem bi Izrael ustavil svoje napade, Sirija pa se strinjala, da ne bo premikala mehanizacije ali težke opreme blizu izraelske meje. To je sporočil visoki predstavnik ZDA.

Članki poročajo o različnih pogledih na Izrael in njegovo vlogo v mednarodnih odnosih. Obeležili so peto obletnico Abrahamovih sporazumov, ki naj bi preoblikovali Bližnji vzhod. Hkrati se pojavljajo kritike na račun Izraela, vključno s protesti proti oboroževanju Izraela v Veliki Britaniji. Katar naj bi pritiskal na UEFA, da izključi Izrael iz evropskih nogometnih tekmovanj. Egipt poziva k globalnemu ukrepanju za dvodržavno rešitev palestinsko-izraelskega konflikta na konferenci ZN.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je ob podpori Združenih držav Amerike napovedal ostre ukrepe proti državam, ki so priznale Palestino. Izraelski analitiki menijo, da ravno Netanyahu s svojim delovanjem pospešuje ustanovitev palestinske države, saj so po priznanju s strani držav, kot so Velika Britanija, Kanada, Avstralija in Portugalska, razmere za to še bolj zrele. Kljub jezi zaradi priznanja Palestine s strani zaveznikov, pa ima Netanyahu omejene možnosti odziva, da ne bi ogrozil sporazuma, ki ga podpira Trump.

Senator Tom Cotton je sprožil preiskavo davčnega statusa mladinskega gibanja, ki naj bi podpiralo terorizem. Hkrati so ZDA okrepile pritisk na razorožitev Hezbolaha, pri čemer ameriški odposlanec Tom Barrack prekinil obisk v južnem Libanonu zaradi protestov proti ameriškemu pritisku na gibanje. ZDA vidijo razorožitev kot korak k širšemu dogovoru.

Britanija je aretirala Moazzama Begga zaradi nasprotovanja izraelskemu genocidu, ga obtožila terorizma in s tem razkrila hinavščino protiterorističnih zakonov. Medtem so v Izraelu izbruhnili protesti zaradi načina, kako vlada ravna s pogajanji o talcih s Hamasom.

V Izraelu so potekali protesti proti premierju Benjaminu Netanjahuju, pri čemer so protestniki zahtevali ukrepanje za vrnitev talcev. Družine talcev izražajo frustracije in obup zaradi dolgega čakanja ter poudarjajo, da Netanjahu posluša le javni pritisk. Kljub manjšemu obsegu drugega dne protestov so udeleženci izrazili večjo gorečnost. Medtem ko družine pozivajo k nujnim ukrepom, se je Netanjahu udeležil večerje s svojimi ministri.

Ameriški odposlanec Tom Barrack je prekinil obisk v južnem Libanonu zaradi protestov proti ameriškemu pritisku na razorožitev Hezbolaha. Libanonski državni mediji so poročali, da je Barrack prispel s helikopterjem v vojašnico v Marjayounu, vendar je obisk prekinil zaradi protestov na dveh načrtovanih postajah. Hkrati se je okrepil nadzor nad skrajno levimi neprofitnimi organizacijami, pri čemer je New York Times poročal, da je fundacija Gates prekinila vezi z mrežo 'temnega denarja', ki jo upravljajo arabske organizacije. ZDA si prizadevajo za razorožitev Hezbolaha, kar vidijo kot korak k širšemu dogovoru v regiji.

Zalivske države, med njimi Katar in Savdska Arabija, naj bi po navedbah ameriškega odposlanca Toma Barracka finančno podprle načrtovano razorožitev libanonskega gibanja Hezbolah. Libanonska vlada naj bi ob podpori Izraela in ZDA poskrbela za razorožitev proiranske milice.

Ameriški odposlanec Tom Barrack je izjavil, da je po tem, ko je libanonska vlada začela z razoroževanjem Hezbolaha, na vrsti Izrael, da spoštuje sporazum o prekinitvi ognja, ki je bil sklenjen novembra lani. Medtem pa vodja Hezbolaha, Naim Qassem, opozarja libanonsko vlado pred nadaljevanjem načrtov za razorožitev. Strokovnjaki v Libanonu se bojijo novih izraelskih napadov, če načrt ne bo uspel.

Ameriški odposlanec Thomas Barrack je pozval Izrael, naj spoštuje premirje z Libanonom in načrt za razorožitev Hezbolaha do konca leta. Izrael je od začetka premirja novembra izvedel več sto zračnih napadov po Libanonu in še naprej zaseda dele južne države. Libanonska odločitev o razorožitvi Hezbolaha je razjezila skupino in njene zaveznike.

Predsednika Armenije in Azerbajdžana naj bi se med 7. in 8. avgustom v Washingtonu sestala z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, z namenom sklenitve mirovnega sporazuma.

Posebni odposlanec ZDA za Sirijo, Tom Barrack, je pozval vse strani v Siriji k umiritvi strasti in reševanju sporov z dialogom. Poudaril je, da je treba s pomočjo diplomacije poiskati trajne rešitve za nedavne konflikte v Süvejdi in Münbiču.

V Izraelu so protestniki blokirali avtoceste z gorečimi gumami in zahtevali od vlade, da doseže prekinitev ognja za izpustitev talcev v Gazi. Izraelski premier Benjamin Netanyahu je ponedeljkov zračni napad na bolnišnico Naser v Gazi, v katerem je bilo ubitih najmanj 20 ljudi, med njimi pet novinarjev, označil za tragičen dogodek.

Varnostni svet ZN je začel razpravo o resoluciji, ki jo je pripravila Francija, o podaljšanju mandata mirovnih sil ZN v južnem Libanonu za eno leto s končnim ciljem umika. Libanonski predsednik Joseph Aoun je ponovno potrdil zavezanost Libanona ohranitvi UNIFIL na jugu do popolne implementacije.

Kanada se je pridružila Franciji in Veliki Britaniji pri napovedi načrtov za priznanje palestinske države septembra, kar povečuje mednarodni pritisk na Izrael. Kanada je tudi obljubila 30 milijonov dolarjev pomoči Gazi in 10 milijonov dolarjev za reforme palestinskih oblasti. Donald Trump je zagrozil Kanadi, da bo podpora palestinski državi ovirala trgovinski dogovor. Ameriški odposlanec Steve Witkoff je po propadlih pogovorih o prekinitvi ognja s Hamasom obiskal Izrael, da bi razpravljal o krizi s talci in načrtih za širitev pomoči Gazi. Vodja Hezbollaha je dejal, da pozivi k razorožitvi te teroristične skupine služijo Izraelu, in obtožil ameriškega odposlanca Toma Baracka, da ustrahuje Libanon, da bi pomagal Jeruzalemu.

Izrael je Hamasu poslal sporočilo, da bo začel anektirati ozemlje ob meji z Gazo, če ne bo sprejel predloga premirja in izpustitve talcev. Vodja libanonskega militantnega gibanja Hizbalah, Naim Kasim, je medtem izjavil, da tisti, ki zahtevajo razorožitev gibanja, "služijo interesom Izraela". V ločeni novici so države Arabske lige, vključno s Savdsko Arabijo, Egiptom in Katarjem, prvič obsodile napad Hamasa na Izrael 7. oktobra 2023. Dodatno, izraelski ministri in člani vladne koalicije so podpisali pismo, s katerim zahtevajo vstop skupin judovskih naseljencev v Gazo, da bi "preverili možnosti naselitve v tej regiji".

Mazloum Abdi, vrhovni poveljnik Sirskih demokratičnih sil (SDF), je predstavil časovni okvir za sklenitev dogovora s sirsko vlado, kar je sprožilo mešane odzive. Abdi poudarja zavezanost decentralizaciji in izraža zaskrbljenost glede popolne integracije v sirsko vlado. V pogajanjih medtem diskretno posreduje predsednik kurdske regije Nechirvan Barzani, ki velja za vplivno osebnost pri premoščanju političnih razhajanj. Abdi je prav tako potrdil nadaljnjo komunikacijo s Turčijo, ki je bila pozitivna, zlasti pri vzdrževanju prekinitve ognja.

Ameriški odposlanec Tom Barrack je nadaljeval s pritiski na libanonsko vlado, naj pospeši proces razorožitve Hezbolaha. Ameriški veleposlanik v Turčiji in odposlanec za Sirijo je libanonsko vodstvo posvaril, da bi lahko neuspeh pri razorožitvi Hezbolaha privedel do nadaljnje nestabilnosti in negotovosti v državi, pri čemer je poudaril, da so ZDA vodile pogovore z libanonskimi voditelji o tem vprašanju v zadnjih mesecih.

Ameriški odposlanec Thomas Barrack je potrdil zavezo ZDA k podpori Sirije za doseganje blaginje in stabilnosti. Francija in ZDA so ponovno potrdile skupne cilje za Sirijo, pozvale k politični tranziciji in zagotovile svojo zavezanost ozemeljski celovitosti in stabilnosti države. V skupni operaciji ameriške vojske in sirske vlade je bil v severni Siriji ubit vodja IS.

Izraelski minister je zanikal obstoj lakote v Gazi, češ da bi se sicer vrnili talci. Medtem je bil ubit vodja Hamasa, odgovoren za kontraobveščevalno dejavnost in notranjo varnost. Te novice prihajajo v času, ko so ZDA prekinile pogajanja o premirju v Gazi in ko sta se Izrael ter Sirija sestala na pogovorih v Parizu.

Ameriški predsednik Donald Trump je po poročilih ACLED odredil na stotine letalskih napadov v Aziji. Medtem ko se dinamika v Siriji nadaljuje, se poudarja, da je Sirija ključnega pomena za celotno Bližnjevzhodno regijo, s čimer ima pomembne posledice za nacionalne varnostne interese Turčije. Poleg tega se je v Siriji nadaljeval "senca vojne", povezan z nerešenim vprašanjem manjšin, pri čemer je bil omenjen ameriški odposlanec za Sirijo Tom Barrack.

Ameriški odposlanec Tom Barrack je zaključil misijo v Libanonu, kjer je potekalo mednarodno posredovanje za utrditev premirja in napredovanje pogajanj, medtem ko je libanonska vlada zahtevala celovit paket sporazumov. Hezbollah je zanikal poročila o morebitnem sporu z libanonsko državo glede razorožitve. Medtem je v Izraelu odmeval poziv k aneksiji dela Gaze, pri čemer so se sklicevali na biblijske obljube in palestinske zahteve po suverenosti zahodno od reke Jordan.

Ameriški posebni odposlanec za Sirijo, Tom Barrack, je v četrtek vodil pogovore med visokimi predstavniki Izraela in Sirije. Spletna stran Axios je poročala o srečanju, ki se je po poročanju opirala na vire iz ameriške administracije in druge vpletene osebe. Lokacija srečanja ostaja neznana.

Združene države Amerike so se zavezale, da bodo posredovale na srečanju med visokimi uradniki Izraela in Sirije. Srečanje je vodil ameriški odposlanec za Sirijo, Tom Barrack, ki naj bi se s predstavniki obeh držav sestal v četrtek. Novico je sprva poročal Axios, ki se je skliceval na neimenovane vire.

Ameriško podjetje Northrop Grumman je prejelo pogodbo v vrednosti 11,7 milijona dolarjev za logistično podporo iraškim vojaškim letalom C-172 in C-208. Medtem je bila maroška laguna Marchica uradno priznana kot novo nacionalno in mednarodno pomorsko pristanišče, saj je pridobila dovoljenje za obratovanje pomorskih objektov, vključno z marino za prosti čas v Atalyounu.

Izrael je stopnjeval svojo »vojno lakote« v Gazi, kar je povzročilo napade na mednarodne organizacije, ki so ostale brez sredstev za pomoč. Kljub temu so si muslimani in kristjani v Gazi medsebojno pomagali. Zahodne države so dejanja Tel Aviva simbolično obsodile.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika za Sirijo, Tom Barrack, je kritiziral izraelske napade na Sirijo, ki so se zgodili pretekli teden. Po njegovem mnenju so bili napadi slabo časovno usklajeni in otežujejo prizadevanja za stabilizacijo regije. Barrack, ki je tudi ameriški veleposlanik v Turčiji, je poudaril, da Washington močno podpira novo sirsko vlado in da 'ni načrta B' za sodelovanje z njo pri združitvi države, ki se spopada z leti državljanske vojne in novim sektaškim nasiljem.

Izrael je napadel območje blizu vhoda v štab sirskega obrambnega ministrstva v Damasku. Poročila navajajo, da je sektaško nasilje na jugu Sirije pred premirjem povzročilo več kot 1.260 smrtnih žrtev. Poleg tega naj bi džihadistični režim al-Jolanija orkestriral pogrom proti pripadnikom manjšine Druzov v provinci Suweida, kar je Izraelu služilo kot izgovor za napade.

Kljub razglašeni prekinitvi ognja so se spopadi na podeželju sirijske province Suwajda nadaljevali, kar je sprožilo vprašanja o učinkovitosti prekinitve ognja. Kurdistanska stranka Yekiti – Sirija (PYKS) je za spopade v Suwajdi okrivila sirsko prehodno vlado, obtožujoč jo, da se zanaša na represijo.

Obisk imamov v Izraelu je razkril napačne trditve, ki podpirajo muslimansko opravičevanje Izraela. Izraelski veleposlanik pri OZN, Danny Danon, je napovedal, da bo Varnostnemu svetu predstavil korake, ki jih Izrael sprejema v odgovor na domnevne »krvave klevete« Urada OZN za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA).

Ameriški posebni odposlanec za Sirijo, Tom Barrack, je pozval vse oborožene frakcije v Siriji, naj končajo sovražnosti in prekinejo cikel »plemenskega maščevanja«. Pohvalil je odločitev predsednika Donalda Trumpa o odpravi sankcij proti Siriji, ki jo je označil za »načelno potezo«. Sirski minister je potrdil, da so beduini zapustili Sweido in da so spopadi prekinjeni. Barrack je opozoril, da so sirsko ambicijo za prihodnost »zasenčila globoka šokiranja«, saj brutalna dejanja sprtih frakcij motijo vladno avtoriteto in privide reda.

Ameriški posebni odposlanec za Sirijo in veleposlanik v Turčiji Tom Barrack je potrdil, da sta se Izrael in Sirija dogovorila o prekinitvi ognja po dneh spopadov in izraelskih zračnih napadov v južni Siriji in Damasku. Izrael je izvedel napade v sredo, da bi zaščitil Druze, manjšinsko arabsko versko skupino. Kljub uradni razglasitvi prekinitve ognja pa prebivalci Suvajde poročajo, da se nasilje nadaljuje, kar kaže na nepošušanje prekinitve ognja na terenu. Istočasno so izraelske sile streljale na ljudi, ki so iskali pomoč v Gazi, pri čemer je bilo ubitih najmanj 32 ljudi.

Nova vojna med Sirijo in Izraelom je Sirijo pahnila v propadlo državo, podobno Libiji. Izrael je napadel Sirijo, kar je sprožilo vprašanja o razlogih za ta napad. Pojavile so se tudi medijske objave, ki obravnavajo razmere v Siriji, Gazi in Iranu.

Posebni odposlanec ZDA za Sirijo in njen veleposlanik v Turčiji Tom Barrack je potrdil dogovor o prekinitvi ognja med sirskim začasnim predsednikom Ahmedom al-Sharaaem in izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem. Novo prekinitev ognja so podprle tudi Turčija, Jordanija in druge sosednje države. Medtem je število smrtnih žrtev v Siriji naraslo na skoraj 1.000, pri čemer so izbruhnili spopadi med manjšino Druzi in beduinskimi klani.

Sirsko predsedstvo je napovedalo takojšnjo prekinitev ognja v pokrajini Suvajda. Predhodno sta se sirska vlada in Izrael pod okriljem ZDA dogovorila o prekinitvi ognja, kot je potrdil ameriški veleposlanik v Turčiji Tom Barrack. Medtem je izraelski zunanji minister Gidon Saar izrazil zaskrbljenost glede varnosti manjšin v Siriji, kljub zagotovilom začasnega sirskega predsednika Ahmeda al-Sare o njihovi zaščiti. Saar je poudaril, da je trenutno pripadnost manjšini v Siriji "zelo nevarna".

ZDA so objavile, da sta se Sirija in Izrael dogovorila o prekinitvi ognja v sirski provinci Suvejda. Ameriški veleposlanik v Turčiji, Tom Barrack, je prek družbenega omrežja X sporočil, da sta sporazum potrdila izraelski premier Benjamin Netanjahu in sirski predsednik Ahmed al-Šaraa, ob podpori ZDA ter z odobritvijo Turčije, Jordanije in Egipta. Hkrati je sirska administracija napovedala splošen režim prekinitve ognja po vsej državi, ki bo začel veljati nemudoma. Televizija Roya TV poroča, da Damask poziva vse strani k polnemu spoštovanju odločitve in takojšnjemu prenehanju vojaških operacij povsod.

Sirski predsednik Ahmad al-Sharaa je v soboto ponovno poudaril, da ima sirska država izključno pristojnost za vzpostavitev reda in ohranjanje nacionalne suverenosti v vseh delih Sirije, vključno s provinco Suwajda. Izrazil je hvaležnost beduinskim plemenom za njihova 'junaška stališča', vendar je zahteval, da se 'popolnoma zavežejo prekinitvi ognja in spoštujejo državne ukaze'. Ob tem je obtožil Izrael, da je s svojim posredovanjem državo 'potisnil v vojno'.

Združene države Amerike so v soboto sporočile, da so se pogajale o prekinitvi ognja med Izraelom in sirsko vlado, potem ko so v sirskem druzijskem srcu izbruhnili novi spopadi. Dogovor sta 'sprejeli' Turčija, Jordanija in druge sosednje države, je dejal ameriški veleposlanik v Turčiji Tom Barrack, ki služi tudi kot posebni odposlanec ZDA za Sirijo. Južna Afrika je medtem obsodila izraelske napade na Damask in napoved, da bo Izrael še naprej okupiral južno Sirijo.