APDEJT.si

Venezuelska vlada je zavrnila načrt ZDA, da bi razglasile narkokartel "Cartel de los Soles" za teroristično organizacijo, češ da je ta načrt "absurden". Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da bo State Department uvrstil domnevni narkokartel na seznam "tujih terorističnih organizacij". Ameriške oblasti obtožujejo "Cartel de los Soles" sodelovanja s transnacionalno kriminalno organizacijo "Tren de Aragua" pri pošiljanju drog v ZDA. Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa trdi, da je predsednik Venezuele Nicolás Maduro vodja "Cartel de los Soles".

Ministrstvo za domovinsko varnost ZDA (DHS) je sporočilo, da so zvezne in lokalne oblasti izvedle obsežno operacijo v nočnem klubu v Teksasu, kjer so aretirali 27 domnevnih članov tolpe Tren de Aragua. Operacija je bila izvedena konec preteklega tedna.

Združene države Amerike si prizadevajo v najkrajšem možnem času prehiteti Kitajsko v proizvodnji brezpilotnih letalnikov (dronov). Ameriški minister za vojsko, Daniel Driscoll, je izjavil, da bodo za dosego tega cilja aktivno spodbujali zasebni sektor na tem področju.

Španska policija je v Madridu in Barceloni aretirala trinajst ljudi, osumljenih članstva v prvi celici kriminalne združbe Tren de Aragua, ki izvira iz Venezuele. Združba je znana po umorih, izsiljevanju, ugrabitvah in trgovini z drogami ter ljudmi.

Španska policija je aretirala trinajst ljudi, osumljenih pripadnosti prvi celici venezuelske kriminalne združbe Tren de Aragua v Španiji. Združba, ki izvira iz Venezuele, velja za najpomembnejšo v državi in se je razširila tudi v druge države.

Španska policija je v racijah po petih španskih mestih aretirala 13 ljudi, osumljenih pripadnosti zloglasni venezuelski tolpi Tren de Aragua. Razbili so prvo utrjeno celico te tolpe v Evropi in zasegli laboratorije za proizvodnjo sintetičnih drog.

Španska policija je razbila prvo celico venezuelske tolpe Tren de Aragua v Evropi. Aretirali so 13 osumljencev v petih španskih mestih in zasegli laboratorije za proizvodnjo sintetičnih drog. ZDA so to tolpo že označile za tarčo.

Ameriška vojska je izvedla že deseti napad na plovilo, ki naj bi prevažalo droge v Karibih. Obrambni minister Pete Hegseth je sporočil, da je bil ta napad, ki ga je ukazal predsednik Donald Trump, prvi nočni napad v mednarodnih vodah.

Trumpova administracija je bila tarča kritik zaradi nedavnega smrtonosnega napada na plovilo, osumljeno tihotapljenja mamil, v katerem je umrlo šest ljudi. Hkrati so strokovnjaki opozorili, da naj bi 'neumnost' Trumpove ekipe sabotirala ključne cilje administracije, pri čemer so potegnili vzporednice s preteklimi poskusi zatiranja levičarskih gibanj v ZDA.

ZDA so izvedle deseti napad na plovilo, za katero trdijo, da je povezano z narkoterorizmom, na Karibih. V napadu je umrlo šest ljudi, povezanih z organizacijo Tren de Aragua. Ameriški obrambni minister je izjavil, da bodo z narkoteroristi, ki tihotapijo droge, ravnali kot z Al Kaido.

ZDA so okrepile vojaško dejavnost proti Venezueli, potem ko je Donald Trump mehiške kartele, salvadorsko bando MS-13 in venezuelsko bando Tren de Aragua označil za tuje teroristične organizacije in ukazal Pentagonu pripravo načrtov proti njim. Po prekinitvi dialoga med ZDA in Venezuelo ter pojavu ameriških bombnikov B-52 v venezuelskem zračnem prostoru se zdi, da Washington pospešuje pot proti vojni proti Venezueli, kar spominja na priprave na vojno v Iraku.

V Orlandu na Floridi sta bila aretirana brazilska državljana Janaina Toledo in Leonardo Corona Ramos, ki sta osumljena načrtovanja bombnega napada na center Chabad. Osumljenca sta domnevno delovala kot del nasilne kriminalne mreže Tren de Aragua. V Broadviewu so aretirali najmanj 15 ljudi med protesti pri poslopju ICE (Immigration and Customs Enforcement). Aretirani se soočajo z obtožbami, ki vključujejo kaznivo dejanje poškodovanja vladne lastnine in neupoštevanje policijskih ukazov.

V Orlandu je FBI skupaj s floridsko policijo aretiral brazilska državljana Janaino Toledo in Leonarda Corona Ramosa, ki naj bi načrtovala bombni napad na center Chabad. Osumljenca sta domnevno povezana z nasilno kriminalno združbo Tren de Aragua in se soočata z zveznimi obtožbami zaradi trgovine z mladoletniki. Medtem pa je v Broadviewu potekal protest pred centrom ICE, kjer so aretirali najmanj 15 ljudi zaradi različnih obtožb, vključno s poškodovanjem vladne lastnine in neupoštevanjem policijskih ukazov.

Trump se je soočil s kritikami zaradi govora v Knessetu, kjer so ga prekinjali protestniki, ki so obsojali njegovo podporo vojni v Gazi. Prav tako je bil tarča kritik zaradi domnevnih laži o naložbah v ZDA, s čimer naj bi kršil zakon Hatch. V Portlandu so se protesti proti ICE nadaljevali, pri čemer so protestniki uporabljali nenavadne metode, kot so kostumi in gola kolesarjenja, da bi izpodbijali označbo mesta kot 'vojno območje'.

MSNBC je širil lažne novice, da so agenti ICE v Chicagu pri aretaciji članov tolpe Tren de Aragua otrokom zavezali roke z vezicami in jih primerjali z Gestapom. Fox News je te trditve ovrgel. Medtem pa se v ZDA pojavljajo vprašanja o zdravstveni oskrbi nedokumentiranih priseljencev, saj bi Trumpova prizadevanja za omejitev njihove zdravstvene oskrbe lahko močno obremenila bolnišnice.

V Broadviewu v ZDA so potekali protesti pred centrom ICE, pri čemer so aretirali štiri osebe. Ameriška senatorja Dick Durbin in Tammy Duckworth sta izrazila podporo sodni odločitvi, ki ustavlja napotitev pripadnikov Nacionalne garde v Illinois. Medtem pa je v Memphisu demokratski poslanec obsodil 'vojaško operacijo', potem ko je FBI v 60 dneh aretiral skoraj 500 'nasilnih kriminalcev' in zasegel 118 kosov orožja.

V Angliji poteka preiskava domnevnega zločina iz sovraštva, potem ko je bil v obalnem mestu požgan mošeja. V Chicagu je policija dobila ukaz, naj ne posreduje, ko so agenti mejne patrulje ZDA prosili za pomoč med protesti. V Portlandu so zvezni agenti uporabili solzivec in aretirali protestnike, kmalu po tem, ko je sodnik blokiral napotitev nacionalne garde. Po poročanju Newsbustersa so agenti ICE v Chicagu aretirali 37 ilegalnih priseljencev, povezanih z venezuelsko tolpo Tren de Aragua, v kompleksu apartmajev.

Trumpova administracija je razširila napotitev Nacionalne garde v Chicago in Portland kljub lokalnemu nasprotovanju. V Chicago je poslal dodatnih 400 pripadnikov Nacionalne garde iz Teksasa zaradi stopnjevanja nasilja v zvezi z operacijami ICE. Illinois je vložil tožbo, da bi preprečil napotitev Nacionalne garde, guverner pa je dejal, da gre za 'Trumpovo invazijo'. Sodnik je obravnaval tožbo proti Trumpovi administraciji glede napotitve vojske v Portland, kjer je začasno blokiral napotitev Nacionalne garde v Portland. Kalifornijski guverner je obljubil sodni boj, potem ko je Trump poslal pripadnike Nacionalne garde Kalifornije v Oregon. V Chicago je bilo napotenih 300 pripadnikov Nacionalne garde za naslavljanje kriminala.

V Chicagu je mejna patrulja ustrelila žensko med protestom. Sodnik je izpustil dva osumljenca, obtožena napada na vozilo ameriške carinske in mejne patrulje. V Ekvadorju je predsednik Daniel Noboa preživel poskus atentata, ko so streljali na njegovo kolono.

V Ciudad de México so aretirali Nelsona Artura Echezurio Alcántaro, znanega kot "Nelson", domnevnega vodjo transnacionalne kriminalne organizacije Tren de Aragua v Mehiki, skupaj z dvema njegovima sodelavcema. Obtožen je več umorov žensk, ugrabitev in izsiljevanja. V drugem primeru so v Nuevo Leónu aretirali 28 oseb, povezanih z nedavnimi napadi na policiste. Aretacije so izvedli v štirih ločenih dogodkih po vsej državi.

ZDA so okrepile svojo vojaško prisotnost v bližini Venezuele, kar je povzročilo napetosti in zaskrbljenost zaradi morebitnega konflikta. Ameriške sile so izvedle več napadov na ladje, za katere trdijo, da so vpletene v trgovino z drogami, pri čemer so bili ubiti štirje ljudje. Administracija predsednika Trumpa je razglasila vojno proti kartelom in cilja na Venezuelo kot epicenter narkoterorizma, pri čemer naj bi se pripravljala na zavzetje venezuelskih pristanišč in letališč.

Venezuelanski zunanji minister Yván Gil je v svojem govoru pred Generalno skupščino Združenih narodov obsodil vojaške grožnje ZDA in ponovno poudaril zavezanost Venezuele miru in multilateralizmu. Gil je opozoril na številne grožnje. Hkrati pa se pojavljajo obtožbe o morebitni vlogi judovske skupnosti v venezuelski krizi, zlasti v povezavi z nedavnim ameriškim napadom z dronom na domnevne člane tolpe Tren de Aragua.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je ponudil pomoč ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu pri zajetju voditeljev venezuelske kriminalne združbe Tren de Aragua. Ponudba je bila posredovana ameriškemu odposlancu Richardu Grenellu v začetku tega meseca, skupaj s pismom, naslovljenim na predsednika Trumpa. Madurovo dejanje je del prizadevanj za zbližanje z ZDA, medtem ko so ZDA okrepile vojaško prisotnost v Karibih v okviru protinarkotične operacije.

Članek s spletne strani thespinoff.co.nz izpostavlja novo knjigo Geoffreyja Palmerja, ki obravnava postopno izgubo demokracije. V Egiptu je bil pomiloščen Alaa Abd el-Fattah, znan aktivist, ki je bil zaprt skoraj 12 let. V Kaliforniji se zvezne oblasti ne bodo držale novega zakona, ki prepoveduje zakrivanje obraza policistom. V Južni Koreji so protesti opozicijske stranke PPP sprožili kritike zaradi morebitne odtujitve neodločenih volivcev. V ZDA se pojavljajo zgodbe o prevzemu sosesk s strani venezuelske tolpe Tren de Aragua, kar izkorišča republikanska kampanja. V Tamil Nadu v Indiji stranka BJP načrtuje proteste proti korupciji in slabemu upravljanju stranke DMK. V Pakistanu se pojavlja poziv k večji transparentnosti pri protiterorističnih operacijah po izgubi civilnih življenj. Muqtada al-Sadr v Iraku zaostruje pogoje za svojo vrnitev v politiko. Na Filipinih so potekali množični protesti zaradi korupcije in kraje sredstev za obvladovanje poplav.

V Broadviewu v ZDA je prišlo do protestov, kjer so policisti uporabili poprove razpršilce in gumijaste naboje proti demonstrantom. Hkrati pa se v ZDA širi teorija zarote, da naj bi venezuelska tolpa Tren de Aragua prevzela nadzor nad stanovanjskimi kompleksi v Aurori, kar je postalo del republikanske predsedniške kampanje.

Pritožbeno sodišče je potrdilo odločitev, da mora Donald Trump plačati 83,3 milijona dolarjev odškodnine E. Jean Carroll zaradi komentarjev na družbenih omrežjih, povezanih z njenimi obtožbami o spolnem napadu. Hkrati pa se v Washingtonu D.C. odvija preiskava o morebitnem prirejanju statistike kriminala, na kar je opozoril namestnik vodje kabineta Bele hiše, Stephen Miller. Pritožbeno sodišče je zavrnilo Trumpovo zahtevo za razveljavitev sodbe v primeru Carroll.

Predsednik Trump je nakazal možnost vojaških napadov znotraj Venezuele, medtem ko je predsednik Maduro potrdil mobilizacijo 25.000 vojakov na meji s Kolumbijo in na morskih izhodih. Maduro je pozval k deeskalaciji napetosti.

Ameriški vojaški napad na venezuelsko plovilo, ki naj bi prevažalo mamila, je zahteval 11 življenj in sprožil polemike. Kritiki Trumpove administracije dejanje označujejo kot vojni zločin. Podpredsednik ZDA, J.D. Vance, je izjavil, da mu je "vseeno", če nekdo meni, da je bil smrtonosni napad vojni zločin, in branil uporabo vojaške sile v tem primeru.

Pod pritiskom Kapitola glede pravne utemeljitve za usmrtitev 11 domnevnih tihotapcev mamil s strani ameriške vojske, se je Trumpova administracija izognila zakonodajalcem in zagotovila mešanico javnih izjav. Strokovnjaki izražajo skepticizem glede zakonitosti tega napada.

Donald Trump naj bi razmišljal o vojaških udarih proti drogovnim kartelom na ozemlju Venezuele. Poleg tega je Trump preimenoval ameriško obrambno ministrstvo v ministrstvo za vojno in izrazil željo, da bi naslednje leto gostil vrh G20 v svojem klubu na Floridi, kjer upa na udeležbo Putina in Xija. Nicolás Maduro je pozval ZDA, naj opustijo načrte za nasilno zamenjavo režima v Venezueli.

ZDA so obsodile prelet ameriške vojaške ladje s strani venezuelskih vojaških letal v Karibskem morju, ki so ga označile za "zelo provokativno dejanje". Pentagon je napovedal napotitev desetih lovcev kot odgovor na incident.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v Ekvadorju razpravljal o okrepitvi varnostnega sodelovanja, medtem ko ZDA podpirajo stroge ukrepe proti kriminalnim skupinam v regiji. Hkrati so ZDA obtožile Venezuelo in Juana Guaida.

ZDA stopnjujejo pritisk na Venezuelo, pri čemer državni sekretar Marco Rubio Nikolasa Madura označuje za ubežnika ameriške pravice. ZDA so izvedle 'smrtonosni napad' na plovilo blizu Venezuele, marinci pa izvajajo vojaške vaje v Portoriku, kar povečuje napetosti. Rubio je opozoril, da bi ZDA lahko ponovno napadle venezuelska plovila, domnevno vpletena v trgovino z drogami. Venezuela se pripravlja na morebiten oborožen spopad, medtem ko ZDA odobravajo dodatno finančno pomoč Ukrajini.

Pentagon je dejanje označil za provokacijo in poskus oviranja protidrogističnih operacij. ZDA so opozorile vlado Nicolása Madura. Donald Trump pa je ukazal napotitev desetih naprednih lovcev F-35 v regijo.

Po vojaškem napadu na venezuelsko tolpo Tren de Aragua, ki je ubil 11 članov, je predsednik Trump dejal, da bo to opozorilo kartelom in obljubil, da se takšne akcije ne bodo ponovile. Visoki uradniki za nacionalno varnost ZDA so napovedali nadaljevanje vojaških operacij proti kartelom, kar nakazuje na dolgoročno vojaško kampanjo.

Po ameriški operaciji proti venezuelski ladji, ki naj bi prevažala drogo v ZDA, je Venezuela obtožila ZDA enajstih "eksekutorjev". Ameriški uradniki so opozorili, da se bodo vojaške operacije proti kartelom nadaljevale, kar nakazuje na dolgotrajno vojaško kampanjo v Latinski Ameriki. Maduro je dejal, da ima "neomajno vero v zmago", in operacijo označil za "nov napad".

Trumpova administracija je zaprosila Vrhovno sodišče ZDA za hitro obravnavo pritožbe glede carin, uvedenih na podlagi zakona iz leta 1977, namenjenega reševanju izrednih razmer. To sledi odločitvi nižjega sodišča, ki je razglasilo večino Trumpovih carin za nezakonite. Vrhovno sodišče naj bi odločalo o tem, ali bo morala Amerika podjetjem povrniti več kot 200 milijard dolarjev zaradi teh carin.

Venezuela je obtožila ZDA, da so uporabile umetno inteligenco za ustvarjanje videoposnetka, s katerim je Donald Trump upravičil napad na domnevne člane Tren de Aragua v Karibih. Venezuelski minister za komunikacije in informacije, Freddy Ñáñez, je zagotovil, da je bil video narejen z umetno inteligenco. Donald Trump je že pred tem sporočil, da so ameriške sile napadle čoln iz Venezuele, ki je bil poln drog.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je obtožil Združene države Amerike, da so poslale vojaške ladje blizu venezuelske obale z namenom, da bi si prisvojile venezuelske naravne vire, vključno z nafto, plinom in zlatom. Maduro je te obtožbe izrekel po tem, ko je Donald Trump zatrdil, da so ameriške sile napadle venezuelsko ladjo, na kateri naj bi bili člani kriminalne združbe Tren de Aragua.

Donald Trump je zanikal govorice o poslabšanju svojega zdravja. Stephen King je na družbenem omrežju BlueSky izrazil teorijo zarote, da je Trump te govorice verjetno sprožil sam, da bi povečal gledanost tiskovne konference. Spletna satirična stran Babylon Bee je objavila članka, v katerih se norčuje iz govoric o Trumpovi smrti in poslabšanju zdravja, pri čemer se Trump ne strinja s tem, da je mrtev in vabi demokrate, da se dotaknejo luknje v njegovem ušesu.

Visoki uradnik Trumpove administracije je obtožil sekretarko za domovinsko varnost Kristi Noem za »nerodno« napako, ki je povzročila nenamerno »diplomatsko žalitev«. Medtem je zvezno pritožbeno sodišče odločilo, da predsednik Donald Trump ne more uporabiti zakona iz 18. stoletja za pospešitev deportacij ljudi, ki jih njegova administracija obtožuje članstva v venezuelski tolpi.

ZDA so izvedle smrtonosni napad na plovilo iz Venezuele, za katero trdijo, da je prevažalo droge, pri čemer je bilo ubitih 11 ljudi. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je napad označil za "umor". Ob tem je zvezno pritožbeno sodišče blokiralo poskus Donalda Trumpa, da bi na podlagi zakona o tujih sovražnikih deportiral venezuelske ilegalne imigrante, za katere se domneva, da so povezani s tolpo Tren de Aragua.

Po besedah Donalda Trumpa so ZDA v južnem Karibskem morju izvedle vojaško operacijo, v kateri so potopile ladjo in ubile 11 domnevnih narkoteraoristov, povezanih z venezuelsko kriminalno združbo Tren de Aragua. Napad je sprožil kritike, Gustavo Petro ga je označil za umor. Daniel Ortega, predsednik Nikaragve, je dejal, da gre za poskus ZDA, da bi destabilizirale vlade v Latinski Ameriki.

ZDA so izvedle napad na ladjo v južnem Karibskem morju, ki naj bi tihotapila droge iz Venezuele. Po besedah predsednika Donalda Trumpa je bilo ubitih 11 "narkoteroristov", ki naj bi bili člani bande Tren de Aragua (TDA). Venezuelska vlada Nicolása Madura je posnetek napada označila za ponaredek, ustvarjen z umetno inteligenco. Trump je objavil posnetek napada, ki ga je izvedla ameriška vojska. ZDA trdijo, da so razporedile vojaške sile v Karibskem morju za boj proti mednarodni trgovini z drogami.

Pritožbeno sodišče je zavrnilo argument Donalda Trumpa o »invaziji« na Združene države in mu prepovedalo uporabo zakona o sovražnikih tujcev iz leta 1798 za pospešitev deportacij migrantov, predvsem Venezuelcev.

Ameriška vojska je izvedla smrtonosni napad na ladjo, ki naj bi prevažala droge iz Venezuele. Po navedbah ameriškega predsednika Trumpa je bilo ubitih enajst ljudi. Trump je dejal, da je bila ladja polna drog in da jo je upravljal venezuelski kartel Tren de Aragua. Venezuelski predsednik Maduro je ZDA obtožil, da so z umetno inteligenco ustvarile video posnetek napada, ki ga je objavil Trump.

Ameriške sile so napadle ladjo, ki naj bi prevažala droge iz Venezuele, kar je povzročilo ostre odzive venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Maduro je ZDA obtožil, da želijo prevzeti nadzor nad venezuelsko nafto in drugimi naravnimi viri. Pentagon je potrdil, da je šlo za natančen napad na plovilo, ki ga upravlja organizacija, označena kot narkoteroristična. Incident je zaostril že tako napete odnose med ZDA in Venezuelo, pri čemer Maduro grozi s povračilnimi ukrepi.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal selitev poveljstva vesoljskih sil ZDA iz Kolorada v Alabamo. Prav tako je sporočil, da je ameriška vojska v Karibskem morju uničila plovilo, ki je prevažalo mamila iz Venezuele, pri čemer je bilo ubitih enajst pripadnikov kriminalne združbe Tren de Aragua. Na newyorških borzah so indeksi padli zaradi negotovosti glede trgovinske politike.

Predsednik Združenih držav Amerike, Donald Trump, je potrdil, da so ameriške sile izvedle "smrtonosni napad" na ladjo, ki je prevažala droge in je izhajala iz Venezuele. Informacijo je potrdil tudi ameriški državni sekretar, pri čemer podrobnosti o operaciji, ki je potekala v Karibih, niso bile razkrite, razen da je bila ladja uničena.

Obrambni sekretar Pete Hegseth je odobril napotitev do 600 vojaških odvetnikov na Ministrstvo za pravosodje, da bi začasno opravljali funkcijo imigracijskih sodnikov. Okrožna sodnica Sparkle Sooknanan je začasno blokirala Trumpov pristop k deportaciji otrok priseljencev. Ministrstvo za pravosodje je spremenilo pogoje za kvalifikacijo začasnih imigracijskih sodnikov, s čimer je znižalo zahteve in odpravilo potrebo po predhodnih izkušnjah.