APDEJT.si

Predsednik Trump je svetovalcem povedal, da namerava neposredno govoriti z venezuelskim predsednikom Madurom. Trumpova administracija je Madura in njegove zaveznike označila za člane teroristične organizacije, imenovane "Cartel de los Soles".

Ameriška vojska je okrepila svojo prisotnost v bližini Venezuele, pri čemer je USS Gerald R. Ford plul proti Karibom. Predsednik Trump je odobril tajne operacije Cie. Administracija je kartel Cartel de los Soles označila za tujo teroristično organizacijo.

Administracija Trumpa je Nicolása Madura, venezuelskega predsednika, uradno označila za člana tuje teroristične organizacije, kar bi lahko razširilo pooblastila za ukrepanje v Venezueli. Na seznam terorističnih organizacij je bil dodan tudi Cartel dos Sóis, za katerega ZDA menijo, da ga vodijo Maduro in drugi člani njegove vlade.

Predsednik Donald Trump je odobril tajne operacije CIE v Venezueli in ukazal povečanje ameriške mornariške prisotnosti v Karibih. Ukrepi so del "Operacije Južna Sulica", največje ameriške pomorske operacije v regiji po kubanski raketni krizi. ZDA so v Karibe poslale letalonosilko USS Gerald Ford.

Podpora vojaški napotitvi ZDA v Karibe s strani držav Latinske Amerike za povečanje pritiska na venezuelskega predsednika Nicolása Madura se je povečala. Države zagotavljajo logistično in diplomatsko podporo.

Predsednik Donald Trump je dejal, da ne izključuje pošiljanja ameriških kopenskih enot v Venezuelo, medtem ko Washington krepi svojo vojaško prisotnost v Karibih. ZDA so tja napotile letalonosilko USS Gerald R. Ford in približno 15.000 vojakov.

Združene države Amerike so napovedale, da bodo kartel Cartel de los Soles označile za tujo teroristično organizacijo. Strokovnjaki menijo, da je ta poteza namenjena pritisku na venezuelskega voditelja, da odstopi, ob grožnji z vojaško silo.

Donald Trump je izjavil, da bi lahko prišlo do pogovorov z Nicolásom Madurom, in nakazal, da si Venezuela želi dialoga, kljub naraščajoči ameriški vojaški prisotnosti v Karibskem morju.

Donald Trump je izjavil, da bo govoril z Nicolásom Madurom, medtem ko ameriška vojska nadaljuje z napadi na narkokartele na morju, pri čemer so bili ubiti trije "narkoterroristi". Trump je dejal, da razmišlja o tem, da bi kartel Los Soles označil za teroristično organizacijo, ki jo po njegovih trditvah vodi Nicolás Maduro. Ni izključil možnosti vojaške operacije proti Venezueli.

Visoki uradniki ameriške administracije, pristojni za energetiko in jedrsko varnost, so se nameravali sestati s predstavniki Bele hiše in Sveta za nacionalno varnost, da bi predsednika Trumpa odvrnili od ponovne izvedbe jedrskih poskusov.

Pentagon je napovedal vojaško operacijo "Speer" v Karibih, kar je povezano z naraščajočimi napetostmi med ZDA in Venezuelo. V Karibe je prispela največja ameriška letalonosilka, medtem ko je Venezuela mobilizirala svoje enote.

Ameriški mediji poročajo, da so uradniki Pentagona že 12. novembra predsedniku Trumpu predstavili posodobljene načrte vojaških operacij proti Venezueli, ki vključujejo tudi morebitne napade na kopenske cilje. Vsi načrti naj bi bili pripravljeni za izvedbo v kratkem času.

V zadnjih mesecih so se napetosti med Venezuelo in Združenimi državami povečale. ZDA so na Karibe napotile vojaške ladje, vojake in letala, kar bi lahko vplivalo na venezuelske meje s tremi sosednjimi državami v primeru napada ZDA.

Venezuelanska opozicijska voditeljica María Corina Machado je izjavila, da pričakuje »odločilne ure« za Venezuelo, hkrati pa je zagotovila »mirno tranzicijo«. Napetosti naraščajo zaradi prihoda največje ameriške letalonosilke na Karibe. Machado je dejala, da bodo prevzeli institucionalni nadzor in nadzor nad ozemljem ter se posvetili humanitarni pomoči. Izrazila je prepričanje, da je Venezuela na pragu svobode in preobrazbe brez primere.

Ameriška vojska je okrepila svojo prisotnost v Latinski Ameriki. Največja letalonosilka na svetu, USS Gerald R. Ford, naj bi se borila proti tihotapljenju drog. Ameriški predsednik Donald Trump želi z največjo vojaško ladjo na svetu ukrepati proti trgovini z drogami, medtem ko kritiki opozarjajo na nevarno zaostrovanje.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je prepovedal obveščevalnim agencijam deljenje informacij z ZDA zaradi napadov na čolne v Karibih. V Karibsko morje je prispela ameriška letalonosilka USS Gerald R. Ford. Podoben ukrep je delno sprejela tudi Velika Britanija.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je sprejel zakon, ki ustvarja nova poveljstva za »celovito obrambo« države, medtem ko se napetosti z ZDA stopnjujejo. Zakon je bil podpisan kmalu po tem, ko so se napetosti med državama povečale.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je prekinil obveščevalno sodelovanje z Združenimi državami Amerike zaradi ameriških napadov na domnevne tihotapce drog v Karibskem morju, v katerih je po navedbah predsednika Petra umrl kolumbijski ribič. Odločitev je bila sprejeta po ameriških napadih v Karibskem morju.

Ameriška vojska krepi svojo prisotnost v Karibskem morju, tja je prispela največja vojaška ladja na svetu. Venezuelska vlada potezo razume kot grožnjo, medtem ko lokacija ladje ostaja neznana. Napetosti med ZDA in Venezuelo se stopnjujejo.

Britanska kraljeva mornariška pehota je izvedla vaje, ki so vključevale simulacijo zavzetja naftnih ploščadi blizu ruskih obal v Baltskem morju. Vaje so potekale v bližini ruskih meja, kjer so britanske sile vadile izkrcanje in zavzetje pomorskih objektov.

Nekdanji minister Kuleba predlaga preiskavo o dezinformacijah glede ruskih namer pred invazijo na Ukrajino, vključno z možnimi obtožbami o državni izdaji. Medtem je v starosti 87 let umrl Dick Cheney, vpliven ameriški politik, ki je služil kot podpredsednik ZDA. Njegova kariera je bila polna kontroverznosti, vplival pa je tudi na dogodke, kot sta vojna v Iraku in situacija v Ukrajini.

Po poročanju družinske izjave je Dick Cheney umrl zaradi zapletov, povezanih s pljučnico, srčnimi in žilnimi boleznimi. Cheney je bil v času Georgea W. Busha eden najvplivnejših podpredsednikov v zgodovini ZDA, pred tem pa je služil kot obrambni sekretar pod Georgeem H.W. Bushem.

Dick Cheney, vplivni nekdanji podpredsednik ZDA in ključna figura republikanske politike, je umrl v starosti 84 let zaradi zapletov, povezanih s pljučnico in srčno-žilnimi boleznimi. Cheney, ki je služil kot podpredsednik med vladanjem Georgea W. Busha, je bil znan po svoji vlogi v vojni proti terorizmu in pri pripravah na invazijo na Irak leta 2003. Bil je ena najmočnejših in najbolj polarizirajočih osebnosti v ameriški politični zgodovini.

Senatni odbor je kritiziral Trumpovega uradnika v Pentagonu. Trump je izjavil, da se program SNAP ne bo financiral, dokler demokrati ne bodo odprli vlade. Vrhovno sodišče ZDA bo obravnavalo primer, ki izpodbija Trumpovo pravico do enostranske uvedbe carin. Razkrito je bilo, da bogati konservativci financirajo boj proti Trumpu pred vrhovnim sodiščem.

ZDA so začele obnovo vojaške baze Roosevelt Roads v Portoriku, ki je bila zaprta že več kot 20 let. Obnova naj bi služila kot vojaška baza za morebitne operacije proti Venezueli.

Združene države Amerike nameščajo pomorsko skupino s približno 16.000 vojaki, osmimi ladjami in jedrsko podmornico v Karibskem morju. Razlog za to je boj proti trgovini z drogami v bližini venezuelskih obal, kot poroča Washington Post. Skupina vključuje tudi letalonosilko Gerald R. Ford in njene spremljevalne ladje.

Ameriška raketna rušilka USS Gravely je prispela v Trinidad in Tobago, ki je arhipelag, oddaljen približno 10 km od obale Venezuele. Prihod ladje sovpada s povečanim pritiskom ZDA na venezuelskega predsednika Nicolasa Madura.

Trumpova administracija je uvedla sankcije proti kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru zaradi obtožb o trgovini z drogami. Poleg tega je Pentagon napotil udarno skupino letalonosilke v Karibsko morje, uradno za boj proti narkokartelom, vendar venezuelski voditelj Nicolas Maduro trdi, da gre za vojaško krepitev v regiji.

Pentagon je napovedal napotitev letalonosilke USS Gerald Ford, največje v ameriški floti, v Karibsko morje. Ta poteza sledi naraščajočim napetostim z Venezuelo, ki so povezane z vojaškimi napadi na domnevne tihotapske čolne. Uprava Donalda Trumpa je uničila več plovil v vodah blizu Venezuele in Kolumbije, kar je povzročilo tudi smrtne žrtve.

Ameriška vojska je izvedla že deseti napad na plovilo, ki naj bi prevažalo droge v Karibih. Obrambni minister Pete Hegseth je sporočil, da je bil ta napad, ki ga je ukazal predsednik Donald Trump, prvi nočni napad v mednarodnih vodah.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je pozval Združene države Amerike, naj se izognejo "nori vojni", medtem ko naraščajo napetosti zaradi okrepljenih ameriških vojaških operacij in prikritih akcij v Venezueli. Maduro je posebej naslovil ameriškega predsednika Donalda Trumpa in ga prosil, naj ne začne vojne z njegovo državo. Poziv prihaja v času, ko je Trump odobril protidrogne operacije v državi.

V splitsko pristanišče je priplula letalonosilka ameriške mornarice USS Gerald R. Ford, ki velja za največjo vojaško ladjo na svetu. To je že drugi obisk te letalonosilke na Hrvaškem.

Ameriška letalonosilka "USS Gerald R. Ford" (CVN 78), največja vojna ladja na svetu, je prispela v splitsko luko. Hrvaški mediji so poročali, da so informacije prejeli od ameriške ambasade v Zagrebu. Ladja lahko nosi do 75 letal, posadko pa sestavlja 5.000 članov, njena gradnja pa je stala 12,8 milijard dolarjev.

Ameriški letalonosilki Gerald Ford, ki je paradni konj ameriške mornarice, so napovedali, da bo v primeru hipotetičnega spopada med Rusijo in Natom prva žrtev ruskega hiperzvočnega orožja in podmornic, saj naj ne bi imela zanesljive obrambe.

NATO stopnjuje zračni nadzor v Baltskem morju, medtem ko Francija, Nemčija in Švedska krepijo dansko zračno obrambo po nizu incidentov z droni v bližini letališč in vojaških oporišč. ZDA so v sklopu Natove operacije Neptune Strike 25-3 v Norveško poslale letalonosilko USS Gerald R. Ford, največjo in najnaprednejšo na svetu, kot odgovor na povečano rusko agresijo, vključno s kršitvami zračnega prostora.

NATO je okrepil svojo prisotnost na Baltiku, potem ko je Danska poročala o vdoru neidentificiranih dronov v svoj zračni prostor. Povečane varnostne mere vključujejo dodatne obveščevalne, nadzorne in izvidniške platforme ter najmanj eno fregato za protizračno obrambo. Ta odločitev sledi vrsti incidentov z droni v zračnem prostoru skandinavskih in baltskih držav.

Sara Jane Moore, ki je leta 1975 poskusila izvesti atentat na ameriškega predsednika Geralda Forda, je umrla v starosti 95 let. Moore, mati štirih otrok, ki je bila povezana z levičarskimi gibanji, je streljala na Forda pred hotelom v San Franciscu. Dejala je, da je s tem dejanjem želela zanetiti revolucijo. Po prestajanju zaporne kazni se je umaknila v Severno Karolino. Umrla je v domu za ostarele v Franklinu, Tennessee.

Ruske podmornice, opremljene z raketami "Cirkon" in podmornice razreda "Jasen", naj bi po pisanju revije Military Watch Magazine (MWM) predstavljale resno nevarnost za floto NATO, še posebej za ameriški letalonosilko Gerald Ford. Slednje naj bi se zavedali tudi v Natu, ki ga skrbi, da se je ruska podmornica razreda "Jasen" med Natovimi vajami v Severnem morju približala ameriški letalonosilki, ne da bi jo protipodmorniška letala opazila.

NATO je okrepil protipodmorniške operacije v Norveškem morju po poročilih o ruski podmornici, ki naj bi ogrožala ameriško letalonosilko USS Gerald R. Ford. Kraljevo britansko letalstvo se je pridružilo ameriškim in norveškim silam pri iskanju podmornice. Ameriška mornarica je tudi napotila letalo E-6B Mercury v Greenland za arktično obrambo in izvajala vaje z jedrskimi podmornicami.

ZDA so v Severno morje poslale najnovejšo letalonosilko USS Gerald R. Ford, da bi sodelovala v mednarodnih vojaških manevrih. Strokovnjaki to potezo razumejo kot močno sporočilo Rusiji, kar je povzročilo takojšnjo reakcijo ruske mornarice. Prisotnost največje vojaške ladje na svetu v Severnem morju je pritegnila svetovno pozornost in sprožila ugibanja o odzivu na ruske vojaške vaje Sapad.

Ameriška letalonosilka USS Gerald R. Ford, največja te vrste na svetu, je prispela v Marseille. Spremljal jo je rušilec z vodenimi raketami USS Winston S. Churchill. Letalonosilka bo v francoskem pristanišču ostala do 9. avgusta, kjer bo tisoče marincev imelo priložnost obiskati mesto po končanih vojaških vajah v Sredozemlju. Letalonosilka ima na krovu približno 70 letal in je večja od Eifflovega stolpa.