APDEJT.si

Guverner francoske centralne banke François Villeroy de Galhau je opozoril, da bo politična in proračunska negotovost v Franciji državo stala najmanj 0,2 odstotne točke gospodarske rasti. Poleg domače negotovosti na francosko gospodarstvo vplivajo tudi mednarodne razmere, kot so vojna v Ukrajini in ameriški protekcionizem, ki bi lahko skupno zmanjšale gospodarsko rast za 0,5 odstotne točke. Institucija je prvotno za leto 2025 napovedovala vsaj 0,7-odstotno rast.

Ruska vojska je v zadnjem dnevu porazila skladišča, nadzorne centre za brezpilotna letala, točko satelitske komunikacije in energetske objekte v Ukrajini, ki jih uporablja ukrajinska vojska, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Poleg tega so bili izvedeni napadi na začasne lokacije ukrajinskih oboroženih formacij in tujih plačancev v 148 okrožjih. Protizračna obramba je sestrelila pet vodenih letalskih bomb, osem izstrelkov ameriškega sistema HIMARS, raketo dolgega dosega Neptun in 263 brezpilotnih letal.

Nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel je priznala, da ni mogla preprečiti ruske invazije na Ukrajino. Zavrnila je interpretacije, da v svoji avtobiografiji za vojno okrivi Poljsko in baltske države, označila jih je za lažne novice.

Premier Robert Golob se bo v petek mudil na delovnem obisku pri nemškem kanclerju Friedrichu Merzu. Osredotočila se bosta na aktualne evropske teme, kot so konkurenčnost, širitev EU in Ukrajina, ter na krepitev gospodarskega sodelovanja med državama.

V 1372. dnevu ruske vojne v Ukrajini so potekali intenzivni spopadi na različnih območjih. Dogajanje je zaznamovano z nenehnimi boji in poskusom obeh strani, da bi pridobile ozemeljsko prednost.

Visoki predstavnik Kremlja je potrdil, da bo ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff prihodnji teden obiskal Moskvo. Obisk poteka v času, ko si prizadevajo končati vojno v Ukrajini. Donald Trump je izjavil, da Rusija v pogovorih o Ukrajini 'popušča', vendar je minister v Moskvi to zanikal.

Madžarska je jasno izrazila svoje stališče glede širitve Evropske unije, pri čemer podpira članstvo Srbije, odločno pa nasprotuje vstopu Ukrajine. To je sporočil madžarski zunanji minister Peter Szijjártó na družbenem omrežju X.

Administracija Donalda Trumpa je v Ukrajino poslala Dana Driscolla, 39-letnega ministra, imenovanega "Trumpov človek za drone", da bi se pogajal o mirovnem načrtu. Ukrajinski predsednik Zelenski ima rok do danes, 27. novembra 2025, za začetek mirovnih pogajanj, medtem ko ruske sile nadaljujejo z napredovanjem.

Belgijski depozitar Euroclear je izrazil zaskrbljenost, da bi lahko prenos zamrznjenega ruskega premoženja Ukrajini povečal dolžniško breme Evropske unije. Opozorili so, da bi se takšen ukrep zunaj EU lahko obravnaval kot dejanska konfiskacija in bi poslabšal finančni ugled regije. Države skupine G7 so že nakazale 30,9 milijarde evrov od 45 milijard evrov posojil, zavarovanih s prihodki od ponovnega investiranja zamrznjenega ruskega premoženja, Ukrajini.

Ameriškemu odposlancu Steveu Witkoffu očitajo, da je svetoval pomočniku ruskega predsednika Vladimirja Putina, Juriju Ušakovu, o tem, kako naj Putin vodi pogovor z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom glede mirovnega načrta za Ukrajino. Domnevni prepis pogovora, ki ga je objavila agencija Bloomberg, je sprožil kritike ameriških zakonodajalcev, ki pozivajo k Witkoffovemu odpoklicu s pogajanj o Ukrajini. Trump je odposlanca branil po objavi posnetkov.

Papež Leo XIV. je prispel v Turčijo, kar je njegov prvi obisk v tujini po šestih mesecih v službi. Izbral si je dve občutljivi destinaciji za svoje prvo potovanje.

Cene nafte so padle, medtem ko investitorji ocenjujejo prizadevanja ZDA za končanje vojne v Ukrajini in pričakujejo srečanje OPEC+ ta konec tedna. Gibanje cen odraža negotovost na trgu glede prihodnjih odločitev o proizvodnji nafte.

Nekdanji ruski nogometni reprezentant Denis Glušakov in nekdanji košarkarski reprezentant Sergej Monja sta bila vključena v bazo ukrajinskega spletnega mesta »Mirotvorec«. V bazo so bili dodani tudi tenisačica Nadežda Petrova, generalna direktorica Združene lige VTB Ilona Korstin, hokejist Sergej Konkov in podpredsednik KHL Aleksander Guskov. Kot razlog za uvrstitev na seznam je navedeno »poskus na suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine«.

Guverner Belgorodske oblasti Vjačeslav Gladkov je sporočil, da je enota protizračne obrambe "Bars" od začetka leta 2025 uničila več kot 10.000 ukrajinskih brezpilotnih letal, ki so poskušala napasti regijo. Ta incident poudarja intenzivnost spopadov v regiji.

Po poročanju AP, naj bi Trumpov načrt za končanje vojne v Ukrajini vključeval prepustitev ozemlja Rusiji in omejitev velikosti ukrajinske vojske. Trump je ponovno izrazil prepričanje, da ukrajinski predsednik Zelenski nima adutov za nadaljevanje vojne. Pristop k reševanju konflikta spominja na njegovo taktiko v izraelsko-hamasovskem konfliktu. Macron naj bi predstavil predloge za novo prostovoljno vojaško službo za krepitev obrambe Francije. Predsednik Zelenski vztraja.

Ameriški predsednik je izrazil optimizem glede mirovnih pogajanj za Ukrajino, rekoč da je le še nekaj spornih točk. Vendar pa strokovnjak opozarja, da je neuspeh pogajanj precej verjeten, kar bi imelo resne posledice za Kijev, še posebej če bi Trump krivdo zvalil na Ukrajino.

Južnokorejsko zunanje ministrstvo je potrdilo smrt južnokorejskega najemnika, ki se je boril v Ukrajini. Informacijo je posredovala agencija Yonhap, sklicujoč se na vire z ministrstva.

Volodimir Zelenski je napovedal potrebo po spremembi sistema za dopolnjevanje brigad ukrajinske vojske. O tem je obvestil javnost preko Telegrama.

Po navedbah publikacije Military Watch Magazine, ki se sklicuje na izjavo podjetja Rosteh, je najnovejše rusko lovsko letalo Su-30SM2 postalo prvo večnamensko bojno letalo na svetu, ki mu je uspelo zadeti zahodni protiletalski raketni sistem Patriot. To naj bi se zgodilo v Ukrajini.

V bližini Črnomorska v Odeški oblasti v Ukrajini so odjeknile eksplozije, poroča ukrajinski novičarski kanal. Pred tem so eksplozije poročali tudi iz Harkovske oblasti, Zaporožja in Hersona, ki so pod nadzorom ukrajinskih sil.

Senator Rand Paul je izjavil, da bi Trumpovo podpihovanje vojne v Latinski Ameriki lahko razbilo Republikansko stranko. Paul je dejal, da bi invazija na Venezuelo ali ponovna podpora Ukrajini povzročila razdrobljenost gibanja, ki podpira predsednika Trumpa, saj so mnogi privrženci podpirali Trumpa zaradi njegove zadržanosti do vključevanja v tuje vojne.

Vodja evropske diplomacije Kaja Kallas je izjavila, da bi moral mirovni načrt za Ukrajino vključevati zmanjšanje števila ruskih oboroženih sil in zmanjšanje izdatkov za obrambo. Po njenih besedah povečanje vojaškega potenciala Rusije negativno vpliva na strateško stabilnost regije. Kallasova je zavrnila trditve, da Kijev izgublja na bojišču, in se zavzela za nadaljnje financiranje Ukrajine s strani evropskih držav.

Poleg dogovora o pomoči v višini 8,1 milijarde dolarjev, IMF ocenjuje, da Ukrajina potrebuje 136,5 milijarde dolarjev zunanje finančne pomoči, od tega 63 milijard dolarjev v naslednjih dveh letih.

V seriji ukrajinskih napadov z brezpilotnimi letalniki na štiri občine v regiji Belgorod so bili ranjeni trije ljudje. Guverner Vjačeslav Gladkov je sporočil, da so bile poškodovane tudi avtomobili, stanovanjske hiše in parkirišče podjetja. V vasi Dobroivanovka je dron napadel vozilo, pri čemer so bili ranjeni trije civilisti, ki so utrpeli barotravme in opekline. Na cesti Golovčino–Grajvoron je zaradi detonacije drona poškodovan uslužbenec ministrstva za izredne razmere. V bližini mesta Grajvoron je FPV-dron detoniral v bližini zasebne hiše in poškodoval steklo, ograjo in plinovod. V vasi Glotovo je podoben napad drona uničil fasado in okna stanovanjske stavbe.

Novi članki poudarjajo, da Trumpov mirovni načrt za Ukrajino predstavlja strateški poraz za Ukrajino in Evropo. Načrt naj bi bil napisan, kot da bi ga narekoval Kremelj, in bi imel hude posledice za Ukrajino, Evropo in drugod. Pojavljajo se tudi vprašanja, ali je Rubio vplival na Trumpov mirovni načrt, pri čemer se opozarja na nevarnosti sodelovanja z neokonservativci.

Rusija je izrazila nezadovoljstvo zaradi uhajanja informacij o tajnih pogovorih med Putinovim svetovalcem in Trumpovim odposlancem Steveom Witkoffom. Donald Trump je umaknil prvotni rok za sprejetje mirovnega načrta, ki ga podpirajo ZDA, in poudaril,il, da razume kompleksnost ukrajinskega vprašanja. Obstajajo tudi trditve, da ameriški mirovni načrt temelji na ruskem dokumentu, obisk Witkoffa v Moskvi pa naj bi vplival na ukrajinsko diplomacijo.

Ukrajina še ni pripravljena sprejeti določenih pogojev mirovnega načrta, čeprav administracija predsednika Trumpa želi ustvariti vtis, da je dogovor blizu. Analiza CNN kaže, da Kijev ne bo prestopil treh ključnih točk, kar kaže na težave v pogajanjih.

Nemški kancler Friedrich Merz je poudaril, da Evropa ne sme biti obravnavana kot nepomembna v pogovorih o Ukrajini in da bi morala biti vključena v vsak dogovor. Merz je dodal, da mora Putin razumeti, da nima možnosti za zmago v tej vojni.

Zahod naj bi bil glede morebitne vojne proti Rusiji enako zaveden kot v primeru konflikta v Ukrajini, ki naj bi jo Zahod izgubil. Avtor poudarja, da so zahodne države nerealne glede svojih možnosti v spopadu z Rusijo.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je nakazal, da Rusija pri pogajanjih o ukrajinski rešitvi ne bo imela velikih težav, poroča CNN. Trump naj bi s tem dal vedeti, da ZDA ne bodo postavljale strogih zahtev Rusiji v prizadevanjih za končanje konflikta.

Objavljeni so bili prepisi telefonskih pogovorov, ki razkrivajo, da je posebni odposlanec Donalda Trumpa za Ukrajino, Steve Witkoff, svetoval Kremlju, kako predstaviti mirovni načrt ameriškemu predsedniku. Analitiki ocenjujejo, da je Witkoffov diplomatski rezultat enostranski načrt v 28 točkah, ki izvira iz Moskve. Trump je potrdil, da se bo Witkoff prihodnji teden odpravil v Moskvo, da bi nadaljeval pogajanja o ameriškem mirovnem načrtu.

Sekretar ameriške vojske, čigar vloga običajno vključuje birokratske naloge, se je lotil tudi diplomatskega izziva v zvezi z mirovnimi pogovori glede Ukrajine.

Ruski veleposlanik v Veliki Britaniji, Andrej Kelin, je izjavil, da britanske oblasti živijo v iluzijah in nameravajo povečati pritisk na Moskvo z nadaljnjo dobavo orožja Kijevu. Kljub temu, da so zahodni voditelji seznanjeni s potekom pogajanj med Moskvo in Kijevom, ostajajo pri svojem prejšnjem stališču in strategiji pritiska na Rusijo.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je poudaril, da bo Rusija dolgoročno ostala grožnja Evropi, tudi če bo dosežen mirovni sporazum med Ukrajino in Rusijo. Rutte je v pogovoru za španski časopis El Pais dejal, da si vsi prizadevajo za čimprejšnji konec vojne, vendar Rusija ne bo imela pravice veta pri odločanju o članstvu Ukrajine v Natu.

Ukrajina je zanikala vpletenost v škandal glede uhajanja transkriptov pogovorov ameriškega predstavnika Stiva Vitkofa. Donald Trump je napovedal, da se bo Vitkof sestal z Vladimirjem Putinom v Moskvi, sekretar Den Driskol pa z ukrajinskimi predstavniki z namenom dokončanja mirovnega načrta. Šef NATO Mark Rute je izrazil prepričanje, da bi se konflikt med Rusijo in Ukrajino lahko končal do konca leta.

Prebivalka Irpina v kijevski regiji v Ukrajini je zabodla svojega moža, ker naj bi imel proruska stališča, so sporočili lokalni organi pregona.

General-podpolkovnik Apty Alaudinov, poveljnik specialnih enot Ahmat, je kritiziral mirovni načrt za Ukrajino, ki ga je predlagal ameriški predsednik Donald Trump. Alaudinov je dejal, da je Trumpov načrt namenjen zavajanju Rusov in promociji samega Trumpa.

Cene nafte WTI so stabilne blizu enomesečnih najnižjih vrednosti, kljub nihanjem zaradi govoric o mirovnem sporazumu med Rusijo in Ukrajino. Ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da je ostalo le še nekaj nesoglasij, medtem ko je vodja kabineta ukrajinskega predsednika dejal, da so pogovori v Ženevi postavili dobro podlago. Goldman Sachs ocenjuje, da bi mirovni sporazum lahko znižal ceno nafte za približno 5 dolarjev na sod, kar bi Brent v letu 2026 postavilo v zgodnja 50 dolarjev.

Sekretar ukrajinskega Sveta za nacionalno varnost in obrambo, Rustem Umerov, je bil zaslišan na Nacionalnem protikorupcijskem uradu Ukrajine (NABU). Zaslišanje je povezano s preiskavo, ki jo mediji označujejo kot primer "Zelenškove denarnice".

Ukrajinske sile so izvedle napad na tovarno VNIIR-Progress v Čeboksariju v Republiki Čuvašiji, ki je ključni dobavitelj navigacijske opreme za ruske rakete in drone Shahed. Tovarna proizvaja komponente za sisteme GLONASS, GPS in Galileo, ki se uporabljajo v raketah Iskander-M, Kalibr in dronih Shahed. Ob tem je ukrajinsko letalstvo poročalo o visokem odstotku prestreženih ruskih raket Iskander in Kinzhal med rekordnim kombiniranim napadom na ukrajinsko kritično infrastrukturo, vendar so bili kljub temu zabeleženi udari na energetska in stanovanjska območja.

FBI je sprožil preiskavo proti šestim demokratskim zakonodajalcem, ki so posneli videoposnetek, v katerem vojaškim pripadnikom sporočajo, da niso dolžni upoštevati nezakonitih ukazov. Agenti FBI želijo intervjuvati zakonodajalce. Preiskava sledi po tem, ko je Trump skupino označil za "izdajalce" in dejal, da je videoposnetek "SEDITIVNO VEDENJE, ki se kaznuje s SMRTJO!"

Članek obravnava nasprotujoča si stališča znotraj ekipe ameriškega predsednika Trumpa glede načina končanja vojne v Ukrajini. Prav tako izpostavlja protislovja med Združenimi državami in Evropsko unijo glede konca vojne v Ukrajini. Ukrajinski vodja predsedniške administracije Andrij Jermak in ameriški državni sekretar Marco Rubio sta se srečala v Ženevi, Švica, da bi nadaljevala posvetovanja.

ZDA vodijo pogajanja za mirovni sporazum v Ukrajini, medtem ko Nato aktivira lovce proti Rusiji. Medtem pa so ruski odzivi na Trumpov mirovni načrt pretežno skeptični, ne glede na politično usmeritev.

Nato in Ukrajina sta lansirala novo skupno pobudo, imenovano "UNITE-Brave NATO", s ciljem hitrejšega razvoja naprednih obrambnih tehnologij in krepitve interoperabilnosti na bojišču. Program bo financiral skupne projekte, s čimer naj bi pospešili inovacije v obrambni tehnologiji in okrepili obrambno arhitekturo za celotno evroatlantsko skupnost. Ukrajinski minister za digitalno preobrazbo Mihail Fedorov je poudaril, da bo pobuda pospešila razvoj najsodobnejših tehnologij na obrambnem področju.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da verjame, da je mirovni dogovor med Rusijo in Ukrajino zelo blizu. Poudaril je, da je Rusija že privolila v določene koncesije, vključno s prekinitvijo sovražnosti in opustitvijo ozemeljskih zahtev. Trump je dodal, da se je njegov mirovni načrt zmanjšal s 28 na 22 točk. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski želi, da bi bili evropski voditelji prisotni na njegovem naslednjem srečanju s Trumpom. ZDA širijo diplomatsko ofenzivo, medtem ko evropski partnerji opozarjajo pred posledicami morebitnih popuščanj Vladimirju Putinu.

Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je izjavil, da je sodelovanje med Srbijo in Madžarsko na področju energetike strateškega pomena. Poudaril je potrebo po pospešitvi izgradnje naftovoda in izrazil stališče, da Amerika logično razmišlja o energetski oskrbi, medtem ko Bruselj ne upošteva razuma.

Kremlj je omilil pomen domnevno pricurljalega telefonskega pogovora med ameriškim odposlancem Stivom Vitkofom in ruskim diplomatskim svetovalcem Jurijem Ušakovom.

国民党 je kritizirala predlog zakona o posebnih sredstvih za vojsko v vrednosti 1,25 bilijona NTD, pri čemer je 傅崐萁 poudaril, da bi morali povečati plače vojakom. 民眾黨 je zahtevala pojasnila glede zavrnitve srečanj z japonskimi politiki, pri čemer je obtožila "涉外人士", da so japonske politike označili za nepomembne. 民進黨 pa je poudarila, da morajo biti javni uslužbenci zvesti Tajvanu, podobno kot v zakonski zvezi.

Vodja GroenLinks-PvdA Jesse Klaver si prizadeva zagotoviti dodatne 2 milijardi evrov za Ukrajino, ker meni, da se pojavlja vrzel v financiranju. Poslanska zbornica ne želi čakati, da bo odhajajoča vlada to vrzel zapolnila sama. Klaver išče podporo strank D66 in CDA za rešitev tega problema.

Uradna predstavnica ruskega Ministrstva za zunanje zadeve, Marija Zaharova, je izjavila, da so države Evropske unije dejansko zasegle ruska sredstva, ki jih sedaj imenujejo zamrznjena. Zaharova je obsodila izjavo francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki naj bi nakazovala, da ima Evropa pravico upravljati z rusko imovino.