APDEJT.si

Ruska protiletalska obramba je uspešno odbila množičen napad ukrajinskih brezpilotnih letal na sedem okrožij v Rostovski oblasti. Guverner Jurij Sljusar je sporočil, da so bili droni uničeni nad ozemlji Čertkovskega, Oktjabrskega podeželskega, Šolohovskega, Millerovskega in Dubovskega okrožja, pa tudi nad Taganrogom in Šahtami. V napadu ni bil nihče poškodovan. V Šahtah je padec drona poškodoval več avtomobilov, razbil okna in balkone v petem nadstropju stanovanjske stavbe. V Taganrogu so deli drona poškodovali verando in okna dveh zasebnih hiš.

Diplomatska prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini potekajo na različnih ravneh, vključno s pogovori z Moskvo. Zelenski je nakazal možnost srečanja na vrhu, namenjenega iskanju mirne rešitve.

Nova dokumentacija osvetljuje usodo političnih zapornikov v Rusiji, ki so tarča represije zaradi kritiziranja Kremlja in vojne v Ukrajini. Film prikazuje njihovo trpljenje in prizadevanja tistih, ki jim želijo pomagati.

Ukrajina se že več kot tri leta in pol brani pred rusko agresijo, mirovna prizadevanja pa so doslej bila neuspešna. Ameriški predsednik Trump zdaj poziva k novemu mirovnemu načrtu. Spremljajte vse dogajanje v živo.

Ruske oblasti so uvedle začasne omejitve letov na letališčih v Samari, Uljanovsku in Gelendžiku. Omejitve so uvedli zaradi zagotavljanja varnosti letov. Pred tem so podobne omejitve uvedli na letališčih v Volgogradu, Penzi, Saratovu, Sočiju in Krasnodarju. Ruske sile zračne obrambe so v noči na četrtek uničile 118 ukrajinskih brezpilotnih letal nad ozemljem Rusije, v jutranjih urah pa še 18 nad različnimi regijami in Azovskim morjem.

Artem Sadovej, vojak 59. ločene motorizirane pehotne brigade ukrajinske vojske, ki se je predal ruskim silam, je izjavil, da po morebitni izmenjavi ne namerava ostati v Ukrajini.

V uhajanem telefonskem pogovoru je ameriški posebni odposlanec predstavil mirovni dogovor v Ukrajini kot preprost. Vendar pa vsaka rešitev, ki bi bila sprejemljiva za ruskega predsednika, prinaša veliko nevarnost za Evropo in Združene države Amerike.

Generalni sekretar zveze NATO, Mark Rutte, je poudaril, da Rusija nima pravice vplivati na odločitev o vstopu Ukrajine v NATO. V intervjuju za nemške medije je Rutte izpostavil nujnost krepitve evropske obrambe zaradi ruske grožnje in globalne nestabilnosti. To stališče je ovira pri morebitnih mirovnih dogovorih med Rusijo in Ukrajino, še posebej ob neuspešnem Trumpovem načrtu za dosego dogovora.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu svetoval, naj se pogaja z Moskvo, če želi ohraniti sedanje meje države, in opozoril, da lahko Ukrajina izgubi dostop do morja. Putin je medtem dejal, da bo Rusija prenehala z boji, če bodo izpolnjene vse njene zahteve, vključno s tem, da Kijev prepusti Donbas.

V Černovcih na zahodu Ukrajine je 27. novembra prišlo do požiga sinagoge. Izraelski veleposlanik v Ukrajini, Mihail Brodski, je sporočil, da je bil storilec, Ukrajinec, ki je požar podtaknil v sinagogi Sadigurska, prijet. Po prvih informacijah naj bi imel storilec duševne težave. V požaru ni bil nihče poškodovan, je pa nastala gmotna škoda na poslopju sinagoge.

Nemški kancler Friedrich Mertz je izjavil, da bo Ukrajina po morebitnem mirovnem sporazumu z Rusijo potrebovala močne oborožene sile in varnostna jamstva. Poudaril je, da Ukrajine ne bi smeli prisiliti v prepustitev ozemelj in da so v igri tako evropski kot ukrajinski interesi.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ne bo privolil v prepustitev ukrajinskih ozemelj Rusiji v zameno za mir. To je izjavil vodja njegovega kabineta, Andrij Jermak, v intervjuju za ameriško revijo Atlantic. Dodal je, da nihče pri zdravi pameti ne bi storil česa takega.

Avstrijska ženska nogometna reprezentanca je na prvi od dveh testnih tekem v Španiji remizirala s Finsko z rezultatom 1:1. Lisa Kolb je izenačila rezultat po vstopu v igro. Barbara Dunst je po dolgi odsotnosti znova zaigrala za reprezentanco.

Jordansko zunanje ministrstvo je, med preiskavo smrti dveh jordanskih državljanov, ki sta se pridružila ruski vojski, pozvalo Moskvo, naj ustavi "nezakonito rekrutiranje" Jordanov za boj v ruski vojski. Zahtevali so tudi izpustitev že vpoklicanih Jordanov. Število Jordanov v ruski vojski ni znano, ocenjujejo pa, da jih je v Rusiji študiralo več kot 20.000.

ZDA so prvotno nameravale določiti pogoje mirovnega načrta za Ukrajino, vendar so zdaj poudarile, da ne bodo sprejemale odločitev v imenu Evropske unije in Nata.

Mestno sodišče v Sofiji je odredilo pripor za 17-letnega ukrajinskega državljana, obtoženega umora v študentskem naselju. Sodišče je ocenilo, da obstaja nevarnost pobega in ponovitve kaznivega dejanja, če bi mu odredili milejši ukrep. Zbrani dokazi do sedaj utemeljujejo sum.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da bosta ukrajinska in ameriška delegacija ta teden nadaljevali z usklajevanjem predlogov mirovnega sporazuma, ki so rezultat nedavnega srečanja v Ženevi. Vodja kabineta ukrajinskega predsednika, Andrij Jermak, je potrdil, da se bosta delegaciji osredotočili na mirovni načrt za Ukrajino. Zelenski je poudaril, da se Ukrajina pripravlja na novo rundo mirovnih pogovorov in da je v stiku z ameriško stranjo.

Madžarski premier Viktor Orbán naj bi se v Moskvi ponovno srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, s čimer obide diplomatska prizadevanja Evropske unije glede Ukrajine. Medtem pa mir v Ukrajini še naprej ostaja nedosegljiv, saj predsednika Putin in Trump zavlačujeta s prizadevanji.

Češka je od začetka ruske invazije na Ukrajino za pomoč namenila 91,3 milijarde kron, vendar so prihodki države presegli izdatke za 12,7 milijarde kron. Premier Petr Fiala je po seji vlade pojasnil, da prihodki iz socialnih in zdravstvenih zavarovanj ter davkov znašajo 79 milijard kron, kompenzacije za vojaško pomoč pa 25 milijard kron.

Turško vodstvo je izdalo opozorilo glede situacije v Ukrajini, pri čemer poudarja, da obstajajo znaki, ki kažejo na možno nadaljnjo eskalacijo konflikta. Ankara zato poudarja, da je bistvenega pomena iskanje diplomatskih rešitev za preprečitev še večjega zaostrovanja razmer.

Regija Île-de-France bo Ukrajini donirala 400 rabljenih dizelskih avtobusov. Avtobusi naj ne bi bili uporabljeni za običajen mestni promet, temveč za nujne evakuacije v vaseh, šolah, bolnišnicah in domovih za ostarele v dveh ukrajinskih regijah.

Premier Schoof je izrazil prizadetost zaradi opazke 'knjigovodja', ki jo je izrekel CDA v zvezi z njegovo zadržanostjo glede takojšnje zapolnitve 2 milijardi evrov vrzeli v pomoči Ukrajini. Večina parlamenta poziva k takojšnjemu ukrepanju, Schoof pa želi to vprašanje obravnavati šele aprila.

Nizozemska ministrica za azil Mona Keijzer predlaga, da bi ukrajinski begunci z zaposlitvijo morali plačevati najemnino in premije za zdravstveno zavarovanje. Predlog vključuje tudi posebno begunsko status, ki bi jih spodbudil k vrnitvi v Ukrajino, ko bo tam mir. Ta status bi nadomestil evropsko uredbo, ki velja do marca 2027. Begunci brez zaposlitve bi morali zaprositi za socialno pomoč.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da ga prihodnji teden čakajo pomembni pogovori, v katerih bo sodeloval poleg ukrajinske delegacije. Zelenski je to sporočil v video nagovoru, objavljenem na njegovem Telegram kanalu.

Ruski predsednik Vladimir Putin je izjavil, da so ruske sile obkolile ukrajinsko mesto Pokrovsk in nadzorujejo 70 % njegovega ozemlja. Glavni poveljnik ukrajinskih sil Oleksandr Sirski je poročal o močnem odporu ukrajinskih sil in hudih bojih v središču mesta. Putin je med tiskovno konferenco v Kirgizistanu omenil tudi napredovanje ruskih sil v mestu Komsomolsk, ki pa ne obstaja. Analitiki domnevajo, da je imel v mislih mesto Kostantinovka v Donecki oblasti. Ruske sile si prizadevajo prevzeti popoln nadzor nad Pokrovskom (imenovanim Krasnoarmejsk v sovjetski dobi) od sredine leta 2024, v okviru prizadevanj za zavzetje celotne industrijske regije Donbas.

Iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej je Združene države Amerike obtožil, da so zanetile konflikt v Ukrajini, a pri tem niso dosegle želenih rezultatov. Hamenej je v televizijskem nagovoru dejal, da je Washington sprožil konflikt, ki je povzročil veliko škodo, vendar ni uspel uresničiti svojih načrtov. Spomnil je tudi na izjavo Donalda Trumpa, ki je trdil, da bi lahko krizo rešil v treh dneh, medtem ko ZDA po enem letu silijo Ukrajino v sprejetje načrta iz 28 točk.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal uvedbo novega, prostovoljnega vojaškega roka, ki bo »izključno vojaški« in bo trajal deset mesecev. Prvi prostovoljci, okoli 3.000 mladih, starih od 18 do 19 let, bodo izbrani poleti 2026, cilj pa je do leta 2035 doseči 50.000 prostovoljcev. Clara Privé iz organizacije Unef kritizira novo obliko služenja vojaškega roka in trdi, da si mladi tega ne želijo.

Ruski predsednik Vladimir Putin je dejal, da je pripravljen v diplomatskih pogajanjih pisno zagotoviti, da Rusija ne bo napadla Evrope. Označil je trditve o ruskem načrtovanju napada na Evropo za "laž" in "popolno neumnost". Dodal je, da se mu to zdi smešno, vendar so pripravljeni to potrditi pisno, če Evropa to želi.

Po požaru v obratu za predelavo žita v rostockem pristanišču maja, tožilstvo, BKA in Urad za zaščito ustave preiskujejo sum sabotaže. Rostock je pomembno vozlišče za pretovarjanje ukrajinskega žita.

Vladimir Putin je izjavil, da bi lahko bil ameriški predlog za mir v Ukrajini osnova za prihodnje sporazume. Kljub temu je ponovil grožnje glede ozemeljskih omejitev.

Ukrajinski minister za mladino in šport, Matviy Bidnyi, je za CNN Sports povedal, da je »prezgodaj« govoriti o tem, da bi ruski in beloruski športniki tekmovali pod zastavami svojih držav na naslednjih zimskih olimpijskih igrah, saj pogovori o končanju vojne v Ukrajini še potekajo.

Vladimir Putin je izjavil, da bi moral biti status Krima in Donbasa ključen del pogajanj z ZDA o rešitvi rusko-ukrajinskega konflikta. Slovaški premier Robert Fico pa je izrazil prepričanje, da bosta Krim in Donbas ostala pod ruskim nadzorom in da bo Rusija iz konflikta izšla kot zmagovalka. Fico je tudi opozoril na upadanje zanimanja Evropske unije za pokrivanje vojaških stroškov Ukrajine.

V intenzivnih bojih za Pokrovsk se ukrajinske enote soočajo z neprekinjenimi ruskimi napadi, vendar uspešno izvajajo protinapade in ponovno zavzemajo ključne položaje. Rusija je v napad usmerila dodatne rezerve, vendar ukrajinske sile trdijo, da zadržujejo položaje in vzdržujejo obrambo v bližnjem Mirnohradu, kjer so vzpostavili varne logistične koridorje. Ruske enote so sicer dosegle nekaj napredka na severnem območju Pokrovska, a Ukrajina trdi, da uspešno odbija ruske napade in cilja na ruske enote znotraj mesta.

Belgijski depozitar Euroclear, ki hrani znaten del zamrznjenega ruskega državnega premoženja, je evropske voditelje opozoril, da bi lahko načrt za zagotovitev tako imenovanega »reparacijskega posojila« Ukrajini na račun teh sredstev imel resne posledice za finančno stabilnost EU. Euroclear trdi, da bi uporaba ruskega premoženja povečala stroške dolgov za evropske vlade. Evropske države razpravljajo o dodelitvi do 140 milijard evrov pomoči Kijevu v naslednjih dveh do treh letih, ki bi bila zagotovljena z blokiranim ruskim premoženjem.

Nemški politik Friedrich Merz je poudaril, da mirovni sporazum za Ukrajino ne more biti podpisan brez soglasja Kijeva in Evrope, s čimer je zavrnil možnost, da bi ZDA same odločale o evropskih zadevah. Alexander Sell, poslanec Evropskega parlamenta, pa je kritiziral predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, ker naj ne bi bila pripravljena na pogovore z Moskvo, kar naj bi bil razlog, da je Donald Trump ni vprašal za mnenje glede mirovnega načrta za Ukrajino.

Nizozemska bo namenila dodatni dve milijardi evrov pomoči Ukrajini. Sredstva so namenjena zagotavljanju varnosti in obrambe Ukrajine, kar posredno vpliva tudi na varnost Nizozemske.

Dvanajstletna deklica je umrla devet dni po ruskem napadu na stanovanjsko stavbo njene družine v zahodni Ukrajini. Njena mati je bila ubita, sestra pa je še vedno v bolnišnici.

Ruski predsednik Vladimir Putin je na tiskovni konferenci v Biškeku izjavil, da bo delegacija predstavnikov ZDA naslednji teden prispela v Moskvo.

Ruski predsednik je kritiziral ameriške sankcije proti ruskim podjetjem in ocenil, da ameriški načrt za Ukrajino lahko služi kot osnova za prihodnje dogovore o rešitvi ukrajinske krize. Hkrati je poudaril, da ameriške sankcije uničujejo dvostranske odnose med državama.

Vladimir Putin je ponovil, da bo Rusija končala ofenzivo v Ukrajini, če se ukrajinska vojska umakne z zasedenih območij. Gari Kasparov je kritiziral ameriški mirovni načrt za Ukrajino, češ da gre za posel za obogatitev družine Trump in prodajo Ukrajine.

Vladimir Putin je ponovil, da je sklenitev mirovnega sporazuma z Ukrajino trenutno "pravno nemogoča", vendar je Rusija zainteresirana za dogovor s Kijevom v prihodnosti. Putin je ponovno poudaril svoje pogoje za prekinitev ognja, ki vključujejo umik ukrajinskih sil s celotnega spornega ozemlja Donbasa.

Predsednik Putin je na tiskovni konferenci sporočil, da naslednji teden v Rusiji pričakuje ameriško delegacijo. Izrazil je zaupanje v Donalda Trumpa, obenem pa je ostro kritiziral Ukrajino. Dogajanje glede vojne v Ukrajini je mogoče spremljati v spletnem dnevniku.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je izjavil, da ne namerava biti posrednik v pogovorih za rešitev oboroženega konflikta v Ukrajini. Njegove besede je objavila njegova služba za stike z javnostjo.

Poljski general Bogusław Pacek je ocenil, da je položaj Ukrajine na fronti zelo težak in da država počasi izgublja vojno. Po njegovem mnenju bi lahko zavzetje Pokrovska s strani Rusije odprlo pot za nadaljnjo ofenzivo proti zahodu Ukrajine, kar bi lahko prisililo Ukrajino k popuščanju.

Ukrajinski državljan, osumljen organizacije napadov na plinovode Severni tok leta 2022, je bil po aretaciji v Italiji izročen Nemčiji. Predaja se je zgodila danes.

Vladimir Putin je izjavil, da bo Rusija ustavila napade, če se bo Ukrajina umaknila s ozemelj, za katere Moskva trdi, da so njene. Obenem je zagrozil, da se bo boril "do zadnjega Ukrajinca", in ponudil Evropi "jamstva o nenapadanju" v zameno za sprejetje meja, ki jih je Rusija ponovno izrisala. Ponovil je jedrsko retoriko in opozoril, da mora biti Rusija pripravljena na vsak scenarij, vključno z obnovitvijo jedrskih testov.

Vladimir Putin je potrdil, da so prejšnji teden v Abu Dabiju potekali tajni pogovori med ruskimi in ukrajinskimi uradniki. Ponovil je, da je Rusija pripravljena na resna mirovna pogajanja in da bi osnutek načrta, o katerem sta razpravljali ZDA in Ukrajina, lahko bil osnova za prihodnji dogovor. Hkrati je izjavil, da nima smisla podpisovati dokumentov z 'nelegitimnim' ukrajinskim vodstvom. Poudaril je tudi nujnost nadaljnjih razprav o ameriškem načrtu.

Evropski parlament je pozval Evropsko unijo, naj prevzame večjo odgovornost za evropsko varnost in aktivno podpira prizadevanja za mir v Ukrajini. Evropski poslanci so sprejeli resolucijo o stališču EU glede načrta za pravičen in trajen mir v Ukrajini. Če Rusija ne bo pripravljena sodelovati v mirovnih pogajanjih, parlament predlaga uvedbo dodatnih sankcij.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal postopno uvedbo prostovoljnega služenja vojaškega roka, ki se bo začelo poleti 2026. Cilj programa je do leta 2035 vključiti do 50.000 prostovoljcev letno. Macron je poudaril, da je pripravljenost Francije ključna za odvračanje groženj, še posebej ob vojni v Ukrajini in ruski agresiji. Francija se s tem pridružuje evropskemu trendu ponovnega uvajanja služenja vojaškega roka.

Ukrajinski poslanci in strokovnjaki so ostro obsodili razkritje Bloomberga o pogovoru med Trumpovim odposlancem in glavnim svetovalcem Putina za zunanjo politiko, v katerem naj bi prvi svetoval drugemu, naj Beli hiši predloži mirovni načrt na ključ. Medtem Rusija ocenjuje, da so ameriški predlogi mogoča podlaga za dogovor, vendar Kremelj opozarja na zmedo zaradi neuradnih osnutkov in uhajanja informacij, ki jih vidi kot del zahodnega informacijskega orožja. Ruski zunanji minister Lavrov poudarja, da samo ZDA kažejo resnično pobudo, medtem ko sta Francija in Nemčija spodkopali vse poskuse mediacije.