APDEJT.si

ZDA in Evropa sta predstavili več načrtov za Ukrajino, kar kaže na pospešeno diplomatsko aktivnost. Prvotni ameriški načrt s 28 točkami je bil dopolnjen z evropskimi predlogi in revidirano ameriško-ukrajinsko različico z 19 točkami. Slednja naj ne bi bila naklonjena Moskvi, ključna vprašanja pa naj bi bila prepuščena neposrednim pogovorom med Trumpom in Zelenskim, ki naj bi se kmalu sestala. Predlog vključuje prekinitev ognja na trenutni liniji in povečanje ukrajinske vojske. Trump je sicer nepredvidljiv igralec in lahko kadarkoli odstopi od dogovorov.

Belgija je uspela prepričati Italijo glede obstoja resnih skritih tveganj, povezanih z načrti o zasegu zamrznjenega ruskega premoženja. Belgijski minister Theo Franken je izjavil, da Italija razume, da obstaja veliko pasti pri vprašanju konfiskacije zamrznjenega premoženja.

Kljub občutljivim, a ne nepremostljivim podrobnostim med ZDA, Ukrajino in Rusijo, se nadaljujejo pogajanja za dosego mirovnega sporazuma. Evropski voditelji, ki podpirajo Ukrajino, so Rusiji v videoklicu poslali jasno sporočilo. Ursula von der Leyen je poudarila, da je pritisk edini jezik, ki ga Rusija razume, in da so interesi Ukrajine tudi njihovi.

Ursula von der Leyen je izjavila, da Rusija razume le pritisk in da bo Evropa ta pritisk povečala, dokler ne bo iskrene pripravljenosti za pogajanja o verodostojni poti k miru. Emmanuel Macron je medtem napovedal, da bo EU Ukrajini pomagala iz zamrznjenega ruskega premoženja. Rusija je poročala, da so njene enote zavzele Kupjansk v Harkovski regiji, medtem ko Ukrajina trdi, da gre za provokacijo.

ZDA in Ukrajina sta po intenzivnih srečanjih v Ženevi precej spremenili sporni načrt s 28 točkami za končanje vojne. Prvotni načrt, ki je bil predstavljen ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu v Kijevu, je predvideval velike koncesije Moskvi. ZDA in Ukrajina sta zdaj pripravili nov mirovni sporazum z 19 točkami, najbolj občutljive politične elemente pa sta prepustili v odločitev predsednikoma držav.

ZDA in Ukrajina sta v Ženevi nadaljevali pogovore o mirovnem načrtu za Ukrajino, pri čemer sta po navedbah Bele hiše dosegli posodobljen okvir. Poudarek je na spoštovanju suverenosti Ukrajine, kar je ključno tudi za Evropsko unijo. Pogovori so bili označeni kot konstruktivni, z namenom doseči obojestransko sprejemljiv dogovor. Vendar pa se pojavljajo tudi mnenja o saboterjih, ki delujejo proti mirovnemu procesu.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na vrhu Afriške unije in Evropske unije v Luandi v Angoli poudarila, da Afrika in Evropa potrebujeta drug drugo bolj kot kdajkoli prej. Poudarila je potrebo po ustvarjanju delovnih mest in diverzifikaciji gospodarstev, da bi postali manj odvisni. Predsednik Komisije Afriške unije je pozval k večji transparentnosti pri dostopu do kapitala, saj afriške države izboljšujejo naložbeno okolje za privabljanje evropskega kapitala.

Adonis Georgiadis je prejel knjigo Aleksisa Ciprasa »Itaka« in se mu zahvalil ter mu v odgovor poslal svojo knjigo z naslovom »Rim«. Georgiadis je na družbenih omrežjih objavil video, v katerem je komentiral Ciprasovo posvetilo in napovedal skorajšnjo predstavitev svoje knjige.

ZDA in Ukrajina sta po pogovorih v Ženevi spremenili mirovni načrt za Ukrajino, ki zdaj vsebuje manj točk. Zelenski je dejal, da so bile upoštevane mnoge pravilne točke. Rusija ocenjuje pogoje EU za mir v Ukrajini kot absurdne in meni, da je ameriški načrt za Ukrajino ustreznejši, čeprav nekatera vprašanja še potrebujejo obravnavo. Kljub temu bo Kremlj počakal na izid pogovorov med ZDA in Ukrajino, predvsem glede vprašanja morebitnega vstopa Ukrajine v Nato.

Ruski mediji poročajo, da ameriški mirovni načrt predvideva, da Rusija prepusti zamrznjeno premoženje za obnovo Ukrajine, kar je za Rusijo sporno. Diplomati v Ženevi so poročali o napredku glede mirovnega okvira, medtem ko se je zgodil nov ruski napad z droni na Harkov. Evropske države pripravljajo protipredlog ameriškemu načrtu, ki bi bil bolj sprejemljiv za Kijev. Madžarski minister Sijarto je izjavil, da EU škoduje Ukrajini z zavračanjem ameriškega načrta. Ukrajinska delegacija se je vrnila iz Ženeve v Kijev.

Na srečanju voditeljev EU in Afriške unije je bila glavna tema mirovni načrt za Ukrajino, s ciljem vključiti Rusijo v nadaljnje pogovore.

ZDA in Ukrajina sta sporočili, da sta dosegli napredek v pogovorih o mirovnem načrtu za končanje vojne z Rusijo. Obe strani sta se strinjali, da bosta nadaljevali z delom na načrtu, pri čemer sta poudarili, da mora morebitni mirovni sporazum v celoti spoštovati suverenost Ukrajine. Kijev si prizadeva za spremembe v predlogu, medtem ko Evropa pritiska, da bi oblikovala končni predlog.

Po pogovorih med ZDA in Ukrajino v Ženevi naj bi se spremenilo 28 točk Trumpovega mirovnega načrta, kot poroča New York Times. Zelenski je izrazil pozitivno oceno pogovorov, rekoč, da Trumpova ekipa začenja poslušati Ukrajino. Trump je od Ukrajine zahteval sprejetje dogovora do četrtka. EU se pripravlja na prenehanje pomoči ZDA Kijevu. Obe strani sta pogovore označili za učinkovite in konstruktivne, ZDA in Ukrajina pa sta izdali skupno izjavo o "posodobljenem in izboljšanem okviru za mirovno rešitev".

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na vrhu G20 v Johannesburgu dejala, da Evropska unija vidi umetno inteligenco kot gonilo za kolektivno blaginjo.

Donald Trump je ukrajinske uradnike obtožil pomanjkanja hvaležnosti za prizadevanja ZDA za končanje vojne v Ukrajini. Hkrati so nekateri ameriški senatorji izrazili mnenje, da Trumpov mirovni načrt odraža želje Rusije. Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost, da v Trumpov načrt vključi ukrajinsko vizijo in si prizadeva za trajno končanje prelivanja krvi. Strokovnjaki opozarjajo, da ima ključne karte v rokah Vladimir Putin.

Evropska unija je pripravila nasprotni predlog načrtu Donalda Trumpa za Ukrajino, ki poudarja pogajanja iz trenutne linije fronte, izvedbo volitev takoj po podpisu mirovnega sporazuma in ruske odškodnine. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izjavila, da mora biti osrednja vloga EU priznana v vsakem mirovnem načrtu za Ukrajino.

Ameriški državni sekretar Marko Rubio je izjavil, da je predsednik ZDA Donald Trump "zelo zadovoljen" z napredkom pogovorov o mirovnem načrtu za Ukrajino, ki potekajo v Ženevi. Hkrati se pojavljajo informacije, da naj bi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski prihodnji teden obiskal Washington, kjer naj bi se sestal s Trumpom in razpravljal o načrtu za rešitev konflikta v Ukrajini.

Evropska unija je pripravila protipredlog k Trumpovemu načrtu v 28 točkah za končanje vojne v Ukrajini. Reuters poroča, da protipredlog EU vsebuje elemente, kot so ozemeljske koncesije, odškodnine in izvedba volitev.

Svetovni voditelji, vključno s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo, francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, finskim predsednikom Aleksandrom Stubbom, nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem in premierji Združenega kraljestva, Italije, Španije in Nizozemske, so zavrnili spreminjanje meja Ukrajine s silo. Izrazili so podporo načelu nespremenljivosti meja. Hkrati je ameriški predsednik Donald Trump spodkopal prizadevanja Evropske unije za uporabo zamrznjenega ruskega premoženja v vrednosti 140 milijard evrov za financiranje Ukrajine.

Letališče v Eindhovnu na jugu Nizozemske je bilo začasno zaprto zaradi prisotnosti dronov. Nizozemski minister za obrambo Ruben Brekelmans je potrdil, da so prekinili civilni in vojaški zračni promet. Ursula von der Leyen je izrazila zaskrbljenost in opozorila na možnost hibridne vojne, saj se v zadnjih mesecih pojavljajo motnje v evropskem zračnem prostoru zaradi dronov.

Evropa pod pritiskom časa poskuša ZDA prepričati, da bi izboljšale načrt za končanje vojne v Ukrajini v korist Kijeva. Trumpov načrt je presenetil tako Ukrajino kot Evropo. Neuspeh Bruslja bi bil v prid Moskve.

Evropska komisija je zavrnila zmanjšanje števila ukrajinskih vojakov. V Ženevi so potekala srečanja med ameriškimi, evropskimi in ukrajinskimi uradniki glede Trumpovega mirovnega načrta, na katerih so bili prisotni Marco Rubio in Steve Witkoff. Nemčija in evropski zavezniki so zavrnili Trumpov načrt v trenutni obliki in poudarili potrebo po vključitvi Kijeva v dogovor.

Voditelji vodilnih evropskih držav so poslali v Washington svoj delovni predlog za rešitev konflikta v Ukrajini, poroča Der Spiegel. Evropski voditelji so Trumpov mirovni načrt za Ukrajino zavrnili in ga označili za zgolj projekt. Washington naj bi izvajal velik pritisk na Kijev.

Na vrhu G20 v Johannesburgu so voditelji pozvali k pravičnemu in trajnemu miru v Ukrajini, Sudanu, Demokratični republiki Kongo in na zasedenih palestinskih ozemljih. António Costa pa je napovedal srečanje v Luandi z evropskimi voditelji, kjer bodo razpravljali o mirovnem načrtu za Ukrajino.

Evropske države so v Ženevi pripravile protipredlog ameriškemu mirovnemu načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Predsednik Zelenski je izrazil upanje, da bodo pogovori prinesli rezultate in ustavili prelivanje krvi.

Ameriški senatorji so ostro kritizirali mirovni načrt Donalda Trumpa za Ukrajino, češ da nagrajuje rusko agresijo in popušča ruskim zahtevam. Člani senatnega odbora za zunanje odnose in kongresnega ukrajinskega odbora so izrazili zaskrbljenost, da načrt podpira stališča Moskve.

Madžarski premier Viktor Orban je pozval Evropo, naj podpre mirovni načrt Donalda Trumpa za Ukrajino, pri čemer je poudaril, da Madžarska izbira pot miru. Ukrajina pa ameriški mirovni načrt zavrača, saj ga ocenjuje kot kapitulacijo. Donald Trump je izjavil, da bi morala Ukrajina pohiteti z odločitvijo o mirovnem načrtu. ZDA in Ukrajina so se posvetovale o možnostih za končanje vojne v Švici. Trumpov predlog za mir v Ukrajini ni njegova končna ponudba, Zelenski pa je izbral delegacijo za pogovore z ZDA in Rusijo.

Madžarski premier Viktor Orbán je kritiziral Evropsko unijo zaradi načrtovanega dodatnega financiranja Ukrajine v višini 135 milijard evrov. Orbán nasprotuje predlogu, ki vključuje skupno zadolževanje članic EU, in trdi, da bodo stroške tega financiranja nosile prihodnje generacije. Izpostavil je tudi vprašljivost uporabe zamrznjenih sredstev ruske centralne banke, ki so shranjena v Belgiji.

Donald Trump je obnovil svoj argument, da Volodimir Zelenski nima 'kart' za končanje vojne v Ukrajini, in ga s svojim novim 28-točkovnim načrtom prisilil v kot. Trump pričakuje, da se bo Zelenski do naslednjega četrtka odzval na načrt, ki vključuje prepustitev ozemlja Rusiji.

Aleksander Lukašenko je pomilostil 31 ukrajinskih državljanov in dva katoliška duhovnika. Odločitev je bila sprejeta na podlagi dogovorov med beloruskim in ameriškim predsednikom, Donaldom Trumpom.

Donald Trump je izjavil, da bo moral Volodimir Zelenski sprejeti njegov mirovni načrt, ne glede na to, ali mu je všeč ali ne. Zelenski medtem opozarja, da je Ukrajina pred enim najtežjih trenutkov v zgodovini.

Evropski voditelji so izrazili zadržke glede ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino, češ da je preveč naklonjen Moskvi in zahteva dodatno delo. Pripravljajo protipredlog, saj ZDA pospešujejo diplomatski pritisk. Ukrajinska delegacija se bo v Švici posvetovala z ZDA o možnostih za končanje vojne, medtem pa Rusija poroča o nadaljnjem napredovanju v vzhodni Ukrajini. Svetovalci iz Francije, Velike Britanije in Nemčije so se v Ženevi sestali s predstavniki EU, ZDA in Ukrajine, da bi razpravljali o ameriškem mirovnem načrtu.

Ruski mediji so poročali o imenovanju Dana Driscollja za novega posebnega odposlanca ZDA za Ukrajino. Poudarili so, da je Driscoll že vodil ameriško delegacijo v Ukrajini in da njegovo imenovanje kaže na Trumpovo zaupanje vanj. Po poročanju ruskih virov je Driscoll pri tem izrinil Pentagon in Kellogga v pogajanjih o Ukrajini.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da ne bo izdal Ukrajine, medtem ko ZDA pritiskajo na Kijev, da sprejme mirovni sporazum. Strokovnjaki ocenjujejo, da je Trumpov mirovni načrt nesprejemljiv za Ukrajino in se zdi kot predaja, saj naj bi Washington vsiljeval Kijevu mirovni načrt, ki je naklonjen Kremlju, o katerem naj bi se pogajali brez Ukrajine in Evrope.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izjavila, da bo Evropska unija še naprej podpirala Ukrajino, saj je žrtev agresije. Poudarila je, da sankcije proti Rusiji škodujejo njenemu gospodarstvu. Von der Leyen je v govoru v Johannesburgu, kjer se udeležuje vrha G20, dejala, da lahko Ukrajina računa na EU, saj ne gre le za agresijo na Ukrajino, temveč tudi na načela Ustanovne listine ZN. EU je uvedla 19 svežnjev sankcij, ki imajo učinek, kar se vidi v naraščajočih težavah ruske ekonomije, kot so inflacija, rastoče obrestne mere in pregreto vojno gospodarstvo.

Donald Trump je izrazil prepričanje, da bo Zelenski sprejel njegov mirovni načrt za Ukrajino, sicer ZDA ne bodo več podpirale Kijeva. Trump je s tem še povečal pritisk na ukrajinskega predsednika, da bi sprejel načrt, ki ga je predlagala njegova administracija.

Madžarski premier Viktor Orbán je ponovno opozoril, da bo predlog Evropske komisije za dodatnih 135 milijard evrov pomoči Ukrajini bremenil prihodnje generacije Evropejcev z dolgom. Po njegovem mnenju bi takšen načrt lahko povzročil tožbe, propad evra in dolgove za vnuke, medtem ko v Kijevu poteka velika korupcijska afera.

Volodimir Zelenski je opozoril Ukrajince, da se morajo odločiti med ameriško podporo in hitrim zaključkom vojne z Rusijo, pri tem pa opozarja na izgubo dostojanstva. Kremelj poziva Kijev k takojšnji in odgovorni odločitvi glede mirovnega sporazuma in opozarja, da je odlašanje nevarno. Prihodnji teden naj bi potekal telefonski pogovor med Zelenskim in Trumpom o ameriškem mirovnem načrtu.

Evropska komisija je napovedala posvetovanja o novem ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi se o načrtu, ki po mnenju Kijeva odraža maksimalistične zahteve Moskve, pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Ruski predsednik Vladimir Putin pa je potrdil vztrajanje pri vojnih ciljih v Ukrajini.

Donald Trump je potrdil, da je 27. november rok za Ukrajino, da sprejme mirovni načrt ZDA s 28 točkami, ki vključuje znatne ozemeljske koncesije. Poleg tega je Trump obljubil uvedbo dodatnih sankcij proti podjetju Lukoil.

Kitajska je začasno ustavila obsežne izvozne omejitve redkih zemelj, kar je po besedah veleposlanika EU na Kitajskem Jorgeja Toleda prispevalo k novi stabilnosti v odnosih z Evropsko unijo. Toledo meni, da imata strani zdaj priložnost za izboljšanje odnosov, ki so bili napeti. Kljub temu je Toledo izrazil zaskrbljenost glede izzivov, povezanih z nadzorom izvoza in varnostjo dobavne verige, ter pozval k ponovnemu zagonu odnosov med EU in Kitajsko.

Madžarski premier Viktor Orban je izrazil zaskrbljenost, da bi lahko prenos zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje Ukrajine povzročil propad evra. Opozoril je na tveganje dolgotrajnih sodnih sporov in političnih posledic za evropsko valuto, če bo Evropska unija sledila tej poti. Orban je tudi omenil, da Evropska komisija namerava nameniti dodatnih 135 milijard evrov za podporo Kijevu, vendar EU teh sredstev nima.

Predsednik Stranke svobode in pravičnosti (SSP) Dragan Đilas je v odprtem pismu predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen opozoril, da je ob njenem obisku v Beogradu 15. oktobra obljubila, da bo po 30 dneh ocenila, ali je srbski predsednik izpolnil svoje obljube. Đilas jo je spomnil, da je rok potekel in ocen še ni, ter izrazil upanje, da Vučić ne bo ponovno prevaral državljanov Srbije. Podal ji je tudi vpogled v delo Vučića in njegovih sodelavcev v tem času.

Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen ponovno zahtevala dodatna sredstva od držav članic Evropske unije za financiranje Ukrajine in vojne, pri čemer je poudaril, da gre za "astronomsko vsoto, ki danes ne obstaja". Orban je njen zahtevek označil za absurden in napovedal odgovor.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je pozval Ukrajino in Rusijo k ponovni vzpostavitvi pogajanj v Istanbulu s širšim okvirom in pragmatičnim pristopom. Poudaril je, da bi to bil pomemben korak k diplomatski rešitvi. Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil upanje, da se bo do konca leta ponovno začela izmenjava vojnih ujetnikov z Rusijo.

V korupcijski škandal, povezan z Zelenskim in Timurjem Mindichem, je vpleten tudi sekretar Sveta za nacionalno varnost in obrambo Ukrajine, Rustem Umerov. Mindich naj bi pritiskal na Umerova pri nakupu nekakovostnih neprebojnih jopičev za vojsko za 218 milijonov grivnov. Poleg tega so ukrajinski protikorupcijski organi izvedli preiskavo v pisarnah Naftogaza in zasegli telefon direktorja za varnost.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da je bila Evropska unija od samega začetka mirovni projekt, ki je povezoval države članice. V času geopolitične negotovosti je širitev EU naložba v skupno varnost in svobodo.

Finski predsednik Alexander Stubb je izjavil, da morajo odločitve Evropske unije glede usode 210 milijard evrov ruskega premoženja, zamrznjenega v EU, upoštevati interese Belgije, kjer se nahaja večina teh sredstev na platformi Euroclear. Stubb se ne strinja s pritiski na Belgijo glede tega vprašanja. Evropska komisija medtem išče alternative za financiranje Ukrajine, saj se zaveda, da ni realnih nadomestil za uporabo zamrznjenega ruskega premoženja. Razmišljajo o posojilu za Ukrajino, zavarovanem z ruskim premoženjem v Belgiji.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je pozvala k nujni finančni pomoči Evropske unije Ukrajini. Predlagala je tri možnosti za zagotovitev sredstev, vključno z uporabo zamrznjenega premoženja Ruske federacije. Ukrajina bo v prihodnjem letu potrebovala približno 70 milijard evrov finančne pomoči, kar je von der Leynova sporočila v pismu državam članicam.

Madžarski premier Viktor Orban je ostro kritiziral predlog predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen o dodatni finančni pomoči Ukrajini. Orban je dejal, da je takšno ravnanje podobno dajanju gajbe vodke alkoholiku, kar naj ne bi rešilo problema, temveč ga le še poglobilo.