APDEJT.si

Lista Serbe je ponovno vložila pritožbo na Ustavno sodišče Kosova v zvezi z izvolitvijo podpredsednika skupščine iz vrst srbske skupnosti, Nenada Rašića. Trdijo, da je bila s tem kršena ustava, poslovnik skupščine in prejšnja sodba Ustavnega sodišča. Ta poteza Liste Serbe izziva skupščino in potencialno ogroža oblikovanje nove vlade.

Ambasador Evropske unije na Kosovu, Aivo Orav, je pozval politične stranke na Kosovu, naj čim prej oblikujejo nove institucije. Opozoril je, da mednarodna skupnost analizira odločitev Ustavnega sodišča Kosova in poudaril pomembnost hitre vzpostavitve stabilnih institucij.

Analitiki in predstavniki organizacij so se odzvali na odločitev Ustavnega sodišča Kosova. Artan Muhaxhiri je dejal, da je bila odločitev pričakovana in da je vse, kar se je dogajalo okoli konstituiranja skupščine, politična norost. Ismet Kryeziu iz KDI pa je izjavil, da je Gibanje Vetëvendosje neuspešno konstituiralo skupščino in poskušalo igrati politični pingpong na škodo državljanov. Shala je poudaril, da je Ustavno sodišče jasno glede konstituiranja skupščine.

Predsednica Osmani je izrazila dvome, da Lista Serbe namerno poskuša preprečiti konstituiranje kosovske skupščine in meni, da nihče ne bi smel imeti pravice veta pri konstituiranju skupščine. Poudarila je, da ne bi smelo biti mogoče blokirati delovanja države zaradi enega podpredsednika. Svoje komentarje glede tega vprašanja je že predložila ustavnemu sodišču.

Stranka Vetëvendosje je na seji generalnega sveta ponovno predlagala Albina Kurtija, trenutnega vršilca dolžnosti premierja, za mandatarja za sestavo vlade Kosova. Podpredsednik stranke, Glauk Konjufca, je uradno predstavil kandidaturo.

Gibanje Vetëvendosje (VV) je po objavi odločitve Ustavnega sodišča ponovilo, da je odločitev sodišča presegla njegove pristojnosti. Po njihovem mnenju v obrazložitvi ni nič drugega kot fraze, ki jih uporablja PDK. Vlora Çitaku iz PDK je odgovorila, da je VV ponovno vrgla kamen na Ustavno sodišče.

Ustavno sodišče Kosova je razsodilo, da je paragraf 1 člena 11 Statuta Univerzitetne bolnišnične službe Kosova (SHSKUK), ki ga je sprejela vlada, v neskladju z ustavo. Ta člen je namreč izključeval duševno zdravje iz obsega bolnišničnih storitev, kar je po mnenju sodišča nesprejemljivo. Sodišče je zato zahtevalo spremembo statuta, da bi zagotovili dostopnost vseh javnih storitev.

Odločitev Ustavnega sodišča v Kosovu je še dodatno zaostrila politično debato. Poslanka Nisme Socialdemokrate, Xhevahire Izmaku, je napovedala, da bodo trije poslanci te stranke glasovali na konstitutivni seji v skladu z odločitvijo Ustavnega sodišča, vendar bodo upoštevali tudi politični dogovor. Premier v odstopu, Albin Kurti, se ni izjasnil, ali bo spoštoval odločitev Ustavnega sodišča, in je dejal, da je treba počakati na celotno odločitev sodišča.

Ameriška in italijanska ambasada sta opozorili, da politična blokada na Kosovu povzroča zamujene priložnosti za državo.

Ministrica za pravosodje v odstopu, Albulena Haxhiu, je ponovila, da obstaja sum, da je sodnik ustavnega sodišča Radomir Laban sodelavec srbske obveščevalne agencije BIA in da ima tesne vezi z Milanom Radoičićem.

Predsednica Kosova, Vjosa Osmani, je umaknila zahtevo, ki jo je 22. julija vložila na ustavno sodišče glede konstitutivne seje skupščine. Kot razlog za umik je navedla imenovanje srbskega sodnika Radomira Labana za poročevalca v tem postopku.

Kadri Kryeziu, nekdanji sodnik ustavnega sodišča, se je odzval na umik zahteve predsednice Vjose Osmani ustavnemu sodišču in se vprašal, zakaj ni reagirala prej, če je vedela za težave. Enver Hasani je umik označil za "hudičev" in protiustaven.

Kadri Kryeziu, nekdanji sodnik ustavnega sodišča Kosova, je predstavil tri možne scenarije po odločitvi ustavnega sodišča glede konstituiranja kosovske skupščine. Sodišče še obravnava zahteve in bo odločitev sprejelo po preučitvi vseh ustavnih vidikov.

Avdullah Hoti, poslanec LDK, je izrazil kritiko na račun Ustavnega sodišča Kosova, saj meni, da je njegova odločitev iz leta 2014 ustvarila težave in 'zapletla konstituiranje skupščine'. Po Hotijevih besedah sodišče ne bi smelo reševati vseh političnih problemov, temveč predvsem tiste, ki jih je ustvarilo samo.

Organizacija veteranov Osvobodilne vojske Kosova (OVL-UÇK) je napovedala protest za 7. avgust, s katerim bodo izrazili nezadovoljstvo nad nekonstituiranjem skupščine Kosova in nespoštovanjem odločitve Ustavnega sodišča. V okviru protestov bodo veterani naslovili tudi kritike na račun vlade Kosova zaradi izplačil za obrambo obtoženih v Haagu, s čimer so izrazili svoje nestrinjanje s trenutnim stanjem in postopki v zvezi s Posebnim sodiščem.

Ustavno sodišče Kosova je izdalo začasni ukrep, ki poslancem prepoveduje kakršne koli odločitve ali dejanja do 8. avgusta, ker niso uspeli konstituirati skupščine v predvidenem roku. Ta ukrep je začel veljati 27. julija, Aljbin Kurti pa ni uspel oblikovati oblasti.

Konstitutivna seja skupščine začasnih prištinskih institucij je bila sinoči ponovno prekinjena, tokrat že 54. po vrsti. S tem se je iztekel 30-dnevni rok, ki ga je ustavno sodišče v Prištini določilo za konstituiranje omenjenega telesa.

Kljub številnim poskusom, vključno s "54-imi neuspelimi poskusi", poslanci novoizvoljenega devetega sklica kosovskega parlamenta niso uspeli konstituirati Skupščine. Zadnji poskus je propadel v noči na nedeljo, osem ur po predhodnem neuspelem poskusu. Od danes, 27. julija, dalje velja začasna odredba Ustavnega sodišča Kosova, ki poslancem do 8. avgusta prepoveduje kakršnokoli nadaljnje ukrepanje v zvezi s konstituiranjem Skupščine. Ta ukrep je bil sprejet, ker je 30-dnevni rok, ki ga je določilo sodišče za izvolitev predsednika parlamenta, potekel brez uspeha. Poslanci strank PDK in LDK naj bi med zadnjo sejo poskušali z govorom, ki ga je spremljal hrup ostalih poslancev, kar nakazuje na globoko politično krizo.

Nekdanji predsednik Ustavnega sodišča, Enver Hasani, je ponovno poudaril, da bi ustavno sodišče s tem, ko bi odredilo nove volitve zaradi zastoja v parlamentu, resno kompromitiralo institucijo in ustavni red države. Izpostavil je, da brez konstituiranja parlamenta ne morejo biti izredne volitve, tudi če bi bile odredbe sodišča.

Poslanci Skupščine Kosova tudi danes niso uspeli oblikovati komisije za izvolitev predsednika parlamenta, kar je pomenilo 53. neuspeli poskus konstituiranja te institucije. Predsedujoči seji, Avni Dehari, je nadaljevanje seje že napovedal za danes ob 22. uri, saj se danes izteče 30-dnevni rok, ki ga je za dokončanje konstituiranja določil Ustavni sodišče Kosova.

52. poskus konstituiranja skupščine Kosova, ki so se ga udeležili tudi veleposlaniki držav Kvinte ter vodja Ureda Evropske unije in nemški veleposlanik, ni bil uspešen. Glavni razlog za neuspeh je bilo neformiranje Odbora za nadzor tajnega glasovanja za predsednika skupščine. Ta neuspeh je naletel na izrazito zaskrbljenost mednarodnih predstavnikov, ki so izrazili svoje pomisleke glede nadaljevanja procesa.

Ustavno sodišče Kosova je sporočilo, da obravnava pritožbe Demokratske stranke Kosova (PDK) in Demokratske lige Kosova (LDK) v zvezi z zastojem, ki je nastal v skupščini. Hkrati so potrdili, da se obravnava tudi zahteva predsednice Vjose Osmani. Nekateri poslanci opozicijskih strank so zahtevo Osmanijeve na ustavno sodišče, ki se nanaša na pojasnilo dogajanja po 26. juliju, v primeru, da do takrat skupščina ne bo konstituirana, ocenili za prepozno, saj menijo, da s tem pridobiva čas stranka Samoopredelitev (Vetëvendosje).

Predsednica Kosova Vjosa Osmani se je obrnila na Ustavno sodišče z zahtevo za začasno prekinitev roka za konstituiranje skupščine, kar je sprožilo različne odzive v političnem prostoru. Predsednik Zavezništva za prihodnost Kosova (AAK) Ramush Haradinaj in predsednik Socialdemokratske iniciative Fatmir Limaj podpirata potezo predsednice. Haradinaj verjame, da bo ta poteza spremenila stanje in upa na hiter odgovor Ustavnega sodišča, medtem ko Limaj pričakuje odločitev sodišča, preden se bo oblikovala parlamentarna večina. Nekdanji podpredsednik Ustavnega sodišča Kosova Kadri Kryeziu pa dvomi, da bo sodišče obravnavalo zahtevo predsednice za začasno odredbo.

Podpredsednik LDK, Lutfi Haziri, se je odzval na odločitev kosovske predsednice Vjose Osmani, da se glede ocene morebitnega spora med ustavnimi pristojnostmi obrne na ustavno sodišče. Haziri je na Facebooku zapisal, da je od danes Republika v rokah predsednice in da Osmani nima več zvezanih rok.

Ministrstvo za finance Črne gore je izjavilo, da vlada odloča v skladu z zakonom, in označilo navedbe sindikata prosvete za politično motivirane. Poudarili so, da je spoštovanje zakona ustavna in zakonska obveznost vseh, vključno s sindikati, ter da se Črna gora kot kandidatka za članstvo v EU mora opirati na vladavino prava. Medtem je predsednica Kosova, Vjosa Osmani, pojasnila, da zahteva za razlago pravnih posledic, poslana ustavnemu sodišču v primeru neformiranja skupščine v 30 dneh, ni politična poteza, temveč ustavna obveznost. Njen cilj je zaščititi ustavni red Kosova pred nepopravljivimi posledicami.

Kosovsko ustavno sodišče je določilo 26. julij kot skrajni rok za konstituiranje kosovskega parlamenta, kljub temu pa teden dni pred iztekom tega roka ni zaznati napredka pri oblikovanju novih institucij po parlamentarnih volitvah 9. februarja. Seje, ki bi pripeljale do konstituiranja skupščine, še vedno niso uspešne, kar pušča vprašanja o stabilnosti političnega sistema.

Predsednica Kosova, Vjosa Osmani, se je posvetovala s predsednikom Socialdemokratske iniciative, Fatmirjem Limajem, glede oblikovanja skupščine. Srečanje je potekalo tik pred iztekom 30-dnevnega ustavnega roka, ki ga je določilo ustavno sodišče in ki poslance zavezuje k oblikovanju skupščine. Osmani je poudarila, da je spoštovanje ustavnega roka obveznost.

Predsednica Kosova, Vjosa Osmani, je napovedala, da se bo, v primeru, da do konca tedna ne bo ustanovljena skupščina, na začetku naslednjega tedna obrnila na ustavno sodišče. Poudarila je, da je ekipa že pripravljala zadevo za obravnavo. Osmani je prepričana, da mora neupoštevanje 30-dnevnega roka za oblikovanje institucij imeti pravne posledice, kar nakazuje na morebitno "blokado" političnega procesa.

V Prištini je Veleposlaništvo ZDA poudarilo pomen spoštovanja 30-dnevnega ustavnega roka za konstituiranje Skupščine Kosova, ki ga je določilo Ustavno sodišče, s čimer se soočajo z institucionalno krizo. Medtem je v Republiki Srpski predsednik Partije demokratičnega progresa, Draško Stanivuković, vložil apelacijo na Ustavno sodišče, da bi preveril ustavnost Zakona o financiranju političnih organizacij v RS.